V članku se ukvarjamo z analizo državljanstva, ki ga razumemo kot delovanje, participacijo državljank in državljanov v razpravljanju o javnih zadevah. V konceptualizaciji sledimo političnosti državljanstva, ki ga obravnavamo v dialektičnem razmerju politizacija/depolitizacija. Opredelitvi političnega razumevanja sledi obravnava trendov depolitizacije, in sicer nacionalizacija, poblagovljenje in medijatizacija državljanstva. Te trende, nacionalizacijo, redukcijo državljanstva na statusno pripadnost, poblagovljenje, redukcijo na zakonitosti tržnega fundamentalizma, in medijatizacijo, triumf potrošniškega nedržavljanstva, razumemo kot antagonizem političnemu pojmovanju. Ob soočanju s kontroverzami državljanstva skozi analizo depolitizacije članek prinaša poskus opredelitve digitalnega državljanstva, ki gre v smeri prizadevanj za rehabilitacijo političnega pojmovanja, s fokusom na medijih oziroma digitalnem spletnem okolju.
COBISS.SI-ID: 33081181
Prispevek predstavlja rezultate kvantitativne analize spletnih mest slovenskih političnih institucij, in sicer s treh različnih, a med seboj povezanih vidikov. Skladno z v komunikologiji tradicionalnim izhodiščem funkcionalnega modela - "Kdo sporoča kaj in na kakšen način?" - analiziramo informacijske in komunikacijske vzorce političnih institucij na spletu. Raziskava, opravljena v marcu 2014 na vzorcu 63 spletnih mest, ki je vključevala izvršno, sodno, zakonodajno oblast in civilnodružbeno sfero političnega prizorišča v Sloveniji pred kampanjo za volitve v Evropski parlament, omogoča primerjalni vpogled v delovanje slovenskih političnih akterjev na spletu. Ta skozi nadgradnjo Habermasovega modela aren političnega komuniciranja ponuja kontrastiranje t. i. močne politične sfere s "šibko" politiko in primerjavo med t. i. individualizirano "politiko oseb" in institucionalno politiko. Rezultati kažejo, da postajajo spletna mesta političnih institucij vse manj politično in vse bolj medijsko strukturirana: programske in participatorne oblike delovanja prehiteva razmah novičarstva, videovsebin in drugih vizualnih promocijskih mehanizmov. Premik akterjev v spletna omrežja ob tem ni nujno utemeljen na možnostih za večjo participacijo državljanov in njihovo vključevanje v procese odločanja, kar zahteva ponovni premislek o razumevanju političnih akterjev in njihovi vlogi pri ustvarjeni podobi državljanov v digitalnem okolju.
COBISS.SI-ID: 33083741
Članek v ospredje postavlja idejo aktivističnega državljana in sooča teorije, ki novo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo postavljajo kot vzvod za demokratizacijo elektronske javne sfere, s teorijami, ki opozarjajo na različno sposobnost množičnih ali osebnih medijev pri generiranju političnega vpliva. Razlike so osvetljene na treh področjih družbenega sistema komuniciranja - na infrastrukturi, distribucijskih servisih ter na vsebinah in komunikacijskih servisih. Teza je, da avtorji, ki v razvoju IKT vidijo izhod iz hierarhično vodene produkcije sporočil, ne upoštevajo kontradiktornega odnosa med interesi korporativnih lastnikov in končnih uporabnikov. Avtor ugotavlja, da je amaterska produkcija tematsko dokaj razpršena, obenem pa prevzema del stroškov dela in opreme, tako da jo današnja konstelacija političnih in ekonomskih sil brez nevarnosti, da bi bila sposobna generirati večjo količino političnega vpliva, mnogokrat močno stimulira.
COBISS.SI-ID: 1537077700