Pregledni znanstveni članek poda zgodovino etnološkega in antropološkega pisanja o javnih prireditvah od institucionalizacije etnologije v Sloveniji dalje. Članek se začne z vprašanjem, katere dogodke velja upoštevati kot "javne prireditve". Avtor ugotavlja, da "javno" ni vselej jasno definirano, beseda "prireditev" pa ni analitični koncept. Zato se odloči, da bo pozornost posvetil čim širšemu naboru avtorjev, ki so pisali o intencionalnih, torej namerno in ciljno proizvedenih ter določeni javnosti, to je ne zgolj neki organizirani skupini, dostopnih dogodkih. V drugem delu avtor pozornost usmeri na etnografsko delo, v okviru katerega javne dogodke vidi kot priložnosti za vzpostavljanje vezi med etnografi in njihovimi sogovorniki na terenu. Ob primerih iz mednarodnega prostora predstavi tudi opis terenskega dela v Reziji, kjer se ekipa raziskovalcev z domačini najprej ni znala zbližati, to pa ji je nazadnje uspelo zaradi sproščenega vzdušja ob vaškem prazniku. Javna prireditev je bila tako priložnost za vzpostavitev vezi in pomagalo terenskemu delu. Toda etnografija javnih dogodkov odpira tudi metodološko dilemo: na kakšen način je to, kar raziskovalec opazuje, pristen oz. prirejen izraz neke kulture? Vprašanje avtentičnosti je disciplino na različne načine spremljalo že dolgo časa, na področju javnih prireditev pa je zadevalo predvsem turistične prireditve. Avtor ugotavlja, da je to vprašanje celo preobremenjevalo slovenske etnologe, zaradi česar se niso zanimali za vrsto javnih dogodkov, ki vanj s svojimi vsebinami niso zadevali. Pri tem so delovali kot čuvaji "pravilnih" uprizoritev "tradicije", torej bolj strokovno kot znanstveno.
COBISS.SI-ID: 1745286
Balkanska glasba je kar nekaj časa služila kot način predstavitve/promocije/prodaje »eksotičnega Balkana« v »zahodnem svetu«, pogosto z uporabo stereotipov v povezavi z Romi, vojno in nasiljem, seksualnostjo, patriarhalno ureditvijo ali socialistično dediščino. Po drugi strani je hkrati imela vlogo glavnega kanala, skozi katerega je bilo mogoče ponotranjati ter uporabljati retoriko pozitivnega balkanizma znotraj balkanskih držav. Na primeru glasbenega dogodka »Balkan music awards« (Balkanske glasbene nagrade), predstavljenega kot Evrovizija Balkana, članek raziskuje načine, v katerih sta domnevna eksotična vrednost balkanske glasbe in obstoječa zvočna podoba Balkana uporabljena za okrepitev regionalnega glasbenega trga kot procesa reorganizacije »post-nacionalnih« glasbenih produkcij.
COBISS.SI-ID: 37377581