Kapelski pasijon je eno večjih odkritij in dosežkov v raziskavah starejšega slovenskega slovstva, saj rokopis, ki je bil zapisan ob koncu 18. stoletja v Železni Kapli, prinaša starejša, doslej povsem neznana slovenska dramska besedila iz 17. stoletja. Rokopis smo kodikološko analizirali in odkrili mesta, kjer so bile lege pol preurejene, dodane ali odrezane. Dokazali smo, da je bila igra uprizorjena še leta 1800 in da je tik pred tem pisanje tega rokopisa potekalo kot redakcija, pri kateri je imel kapelski pisec pred seboj najmanj dve verziji starejše baročne pasijonske igre. Besedilo starejših predlog je bilo v besedilu prve predstave predelano v skladu z jožefinskimi zahtevami, v drugem in tretjem delu pa je bilo le okrajšano. Besedila, ki niso bila predelana, izvirajo najverjetneje iz izgubljene slovenske jezuitske dramatike 17. stoletja, ki je izpričana za Dobrlo vas, kamor je Kapla spadala do jožefinskih reform. Izdaja tako nudi povsem nov pogled na začetke slovenske dramatike. Edicija je izšla kot tiskana knjiga na 548 straneh in kot elektronska izdaja, ki nudi faksimile, diplomatični prepis, kritični prepis in konkordance lematiziranega besedila; javno je dostopna na naslovu: (http://nl.ijs.si/e-zrc/kapelski/).
COBISS.SI-ID: 287127552
Monografija Borisa Golca je prva temeljna raziskava tiste zvrsti uradovalne slovenike, kamor je slovenščina prodrla zelo pozno. Slovenske oporoke so v pregledih starejših slovenskih dokumentov komajda prisotne, kar pride še posebej do izraza ob primerjavi s prisegami, ki so daleč najpogostejša slovensko pisana uradovalna besedila. Šele Golec je v svojih raziskavah odkril številne nove oporoke v slovenščini. Od skupno 42 oporok, ki jih obravnava monografija, je glavnina (29) v njej objavljenih prvič. Nabor oporok v slovenščini tako po trenutnem stanju raziskanosti ni več neznaten, odraža pa tudi pestro socialno strukturo oporočiteljev: od podložnikov do plemičev, po ena oporoka pripada tržanu, učitelju, duhovniku in vojaku. Precej reprezentativno so zastopane tudi slovenske pokrajine od Istre in Trsta do Prlekije.
COBISS.SI-ID: 41237805
Poglavje v zborniku švedske akademije Royal Skyttean Society predstavi slovensko rokopisno gradivo, ki so ga napisali slovenski kmečki pisci baročne dobe ali pa podeželski duhovniki in je bilo namenjeno preprostim kmečkim bralcem in poslušalcem. Ti rokopisi predstavljajo tradicijsko ljudsko kulturo, ki so jo razsvetljenske oblasti habsburške monarhije odklanjale in celo zatirale. V tem kontekstu so rokopisi služili kot medij, v katerem je literatura, priljubljena med preprostimi ljudmi, mogla obstati in se širiti kljub dominantni razsvetljenski kulturi, ki je obvladovala tiskarstvo, cenzuro in knjižno ponudbo. S tremi primeri (pesmarica, rokopis o poslednjih stvareh in kapelska pasijonska igra) članek oriše, kako je rokopisna kultura omogočala, da so pisci prilagodili in predelali besedila (tudi takšna, ki so izvirala iz višjih plasti kulture) tako, da so ustrezala potrebam preproste lokalne skupnosti in da so med ljudmi podpirala njihovo tradicionalno duhovno identiteto.
COBISS.SI-ID: 40603949
Članek osvetljuje dolgo zgodovinsko ozadje vsebinske in literarne zgradbe doslej neznanega rokopisa, ki je bil v slovenskem jeziku napisan v 18. stoletju, leta 2009 pa je bil odkrit v Poljanski dolini (pri Škofji Loki). Po mestu odkritja je dobil ime Poljanski rokopis. Dr. France Štukel in dr. Boris Golec sta poskrbela, da je rokopis prišel v NUK (oznaka NRSS 037), dr. Matija Ogrin pa ga je vključil v prvi digitalni register neznanih rokopisov slovenskega slovstva iz 17. in 18. stoletja, ki ga je pripravil v okviru dejavnosti Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Poznobaročni rokopis velikega formata (foliant), nastal v letu 1799 ali kmalu po njem, na več kot 700 straneh opisuje Jezusovo življenje v sto »postavah« ali poglavjih. Besedilo sodi v zvrst asketične literature in meditacij iz tradicije besedil vita Christi, ki se je začela z mnogimi razlagami in komentarji cerkvenih očetov, v srednjem veku pa so jih številni »duhovni revolucionarji« iz vrst redovnih skupnosti obogatili še s čisto človeškimi predstavami o Jezusovem življenju v povezavi z drugimi osebami in dogodki, ki jih prinašajo pripovedi v evangelijih. V obdobju srednjega veka je v Evropi na podlagi štirih evangelijev nastalo veliko rokopisnih del te zvrsti v verskem in civilnem okolju. Rokopisi te vrste so nastajali zaradi prepričanja, da je sporočilo evangelijev ljudem treba približati z nagovorom človekovega naravnega čustvovanja. Namen prispevka je vsebino in literarne posebnosti Poljanskega rokopisa prikazati na temelju gradiva, ki osvetljuje razvoj biblične hermenevtike od antike do baroka.
COBISS.SI-ID: 41208877
Avtorja v članku predlagata jezikovno neodvisno metodo za jezikoslovno normalizacijo starejših besedil na primeru posodabljanja historičnih slovenskih besed. Njuna metoda temelji na statističnem stojnem prevajanju (CSMT) na ravni znaka. Podatki o historični slovenščini so zajeti v dveh deloma ročno anotiranih korpusih in leksikonih besedja, izluščenega iz obeh korpusov, v besednih parih (historična-moderna oblika besede). Časovni razpon besedil obsega dobo 1750–1900, besedišče pa je razdeljeno na rezine po 50 let časovne globine; poskuse sta avtorja izvajala ločeno za tri časovne pasove besednih oblik. Predlagata metodo v dveh korakih: da programje najprej izlušči iz korpusa seznam besednih parov, kjer historični besedi pripiše moderno besedno obliko z nekaj "šuma" oz. napakami; nato pa pa pravilnih besednih parih učijo programje za statistično strojno prevajanje (CSMT).
COBISS.SI-ID: 28767015