Bratovščina Vnebovzete Brezmadežne Matere božje, ki je imela v stari dobrovski cerkvi lasten stranski oltar, je po dograditvi nove stavbe v letih 1711–1716 dobila prostor na velikem oltarju. Načrti zanj so nastali že pred gradnjo, uresničeni pa so bili šele med letoma 1726 in 1733. Oltar z marmornatim podstavkom, ki ga je leta 1726 naredil Luka Mislej, in štirimi velikimi kipi cerkvenih očetov (delo kiparja Henrika Mihaela Löhra, dokončani 1728) je bil pomanjšana kopija Cathedre Petri, oltarja, ki ga je za apsido bazilike sv. Petra v Rimu v letih 1657–1666 naredil Gianlorenzo Bernini. Dobrovski oltar, narejen v glavnem po reprodukciji v Bonannijevi knjigi Numismata Summorum Pontificum (1696), je bil najbolj ambiciozen in nenavaden baročni oltar na Kranjskem in verjetno edina kopija Berninijeve umetnine v Evropi.
COBISS.SI-ID: 39559981
Članek se osredotoča na velike Marijine bratovščine, ki so se formirale v okviru mendikantskih redov, dominikancev, karmeličanov, servitov in avguštincev, in so delovale pod njihovim okriljem. Z izbranimi primeri (prednostno je zastopana Kranjska) predstavlja karakteristike njihovih marijanskih tipov: Rožnovenske, Karmelske in Žalostne Matere božje ter Marije Tolažnice, in izpostavlja regionalne posebnosti in ikonografske zanimivosti.
COBISS.SI-ID: 40980781
Predjožefinske bratovščine na slovenskem Štajerskem so predstavljale pomembno obliko verskega, karitativnega, gospodarskega in umetnostnega udejstvovanja vernikov. Bile so verske organizacije tedanje civilne družbe in večinoma niso bile stanovsko izključujoče, saj so bili njihovi udje običajno iz vrst obeh spolov in vseh stanov. Duhovno so oblikovale posameznika, mu nudile duhovno oporo v vsakdanjem življenju in mu zagotavljale srečno večnost. Vplivale so na duhovni utrip župnij. Nameni, cilji in dejavnosti so bili opredeljeni v statutih in pravilih ter različnih papeških dokumentih. Duhovna plat delovanja je imela prednost pred gospodarsko, ki pa je bila vseeno zelo razvita. Pravzaprav je šlo pri bratovščinah za preplet gmotnega in duhovnega, saj so z umnim gospodarjenjem prišle do potrebnih sredstev za podpiranje svojega duhovnega in karitativnega poslanstva.
COBISS.SI-ID: 1785973
Avtorica v članku podaja pregled nad omembami marijanskih bratovščin, razpršenimi v arhivskih virih in različni literaturi, iz katerega je razvidno, v katerih krajih in pri katerih cerkvah se na sedanjem slovenskem ozemlju do leta 1500 omenjajo marijanske bratovščine. Podaja tudi razmislek o njihovem delovanju na umetnostnem področju in ponuja nekaj tez o umetnostni dediščini nekaterih od njih.
COBISS.SI-ID: 40980525
Škapulirska bratovščina Karmelske Matere božje v župnijski cerkvi sv. Jurija v Piranu je bila ustanovljena 15. maja 1614. Pogodba za nov, klasicistični kamniti stebrni oltar Škapulirske Marije je bila s kamnosekom Bonfantejem Torrejem sklenjena 4. maja 1614. Oltarna slika Device Marije, ki izroča škapulir sv. Simonu Stocku, je bila naročena pri Domenicu Tintorettu (1560–1635) leta 1624 in se zgleduje po sliki, ki jo je naslikal Pace Pace za beneško karmeličansko cerkev. Atiko oltarja krasi skupina figur, izdelana v štuku: na prekinjenem trikotnem zatrepu sedita angela, ki se ozirata k pod baldahinom sedeči Škapulirski Mariji, obdani z angelci, na podstavkih ob strani pa stojita figuri sv. Kozma in Damijana. Za to kiparsko dekoracijo je doslej veljalo, da je nastala sočasno z oltarno arhitekturo in bila zaradi slabše kvalitete pripisana Bonfanteju Torreju. Novejša spoznanja na podlagi arhivskih virov potrjujejo, da so bile figure v štuku naročene 1753 pri zadrskem štukaterju Giuseppeju Monteventiju.
COBISS.SI-ID: 40981037