Prispevek obravnava bratovščine, ki so zabeležene v ljubljanskih škofijskih protokolih 17. in 18. stoletja bodisi v zvezi z njihovo ustanovitvijo in potrditvijo bodisi z dovoljenji za opravljanje posebnih pobožnosti oz. praznovanj in prirejanje procesij, za postavitev kapel in oltarjev – to je posebej zanimivo z umetnostnozgodovinskega vidika – ali ob drugih priložnostih (mašne ustanove in volila, prepisi sinodalnih in vizitacijskih zapisnikov in dekretov, prepisi poročil škofov v Rim, tozadevni cerkveni in državni odloki, dovoljenja za prodajo nabožnih predmetov ipd.). V protokolih je obravnavanih nad sedemdeset bratovščin, niso pa zajete vse, ki so nastale oz. delovale v ljubljanski škofiji v obravnavanem obdobju; nekatere so očitno ohranile neokrnjeno kontinuiteto iz srednjega veka, bile pa so tudi take, ki niso poskrbele za uradno potrditev, četudi je bilo to v nasprotju s cerkvenimi pravili.
COBISS.SI-ID: 1556853
Poleg obstoječih baročnih bratovščin je Marija Terezija uvedla še bratovščino vednega češčenja svetega Rešnjega telesa, katere člani so se obvezali, da bodo enkrat na leto eno uro, ki jim je bila določena z žrebom, pobožno častili najsvetejši zakrament. Takšna bratovščina je bila na Črnučah ustanovljena leta 1773. Zamrla je v času vladanja cesarja Jožefa II., ki bratovščinam ni bil naklonjen. Le-te so ponovno zaživele v 19. stoletju.
COBISS.SI-ID: 36156717