Bratovščina Vnebovzete Brezmadežne Matere božje, ki je imela v stari dobrovski cerkvi lasten stranski oltar, je po dograditvi nove stavbe v letih 1711–1716 dobila prostor na velikem oltarju. Načrti zanj so nastali že pred gradnjo, uresničeni pa so bili šele med letoma 1726 in 1733. Oltar z marmornatim podstavkom, ki ga je leta 1726 naredil Luka Mislej, in štirimi velikimi kipi cerkvenih očetov (delo kiparja Henrika Mihaela Löhra, dokončani 1728) je bil pomanjšana kopija Cathedre Petri, oltarja, ki ga je za apsido bazilike sv. Petra v Rimu v letih 1657–1666 naredil Gianlorenzo Bernini. Dobrovski oltar, narejen v glavnem po reprodukciji v Bonannijevi knjigi Numismata Summorum Pontificum (1696), je bil najbolj ambiciozen in nenavaden baročni oltar na Kranjskem in verjetno edina kopija Berninijeve umetnine v Evropi.
COBISS.SI-ID: 39559981
Predjožefinske bratovščine na slovenskem Štajerskem so predstavljale pomembno obliko verskega, karitativnega, gospodarskega in umetnostnega udejstvovanja vernikov. Bile so verske organizacije tedanje civilne družbe in večinoma niso bile stanovsko izključujoče, saj so bili njihovi udje običajno iz vrst obeh spolov in vseh stanov. Duhovno so oblikovale posameznika, mu nudile duhovno oporo v vsakdanjem življenju in mu zagotavljale srečno večnost. Vplivale so na duhovni utrip župnij. Nameni, cilji in dejavnosti so bili opredeljeni v statutih in pravilih ter različnih papeških dokumentih. Duhovna plat delovanja je imela prednost pred gospodarsko, ki pa je bila vseeno zelo razvita. Pravzaprav je šlo pri bratovščinah za preplet gmotnega in duhovnega, saj so z umnim gospodarjenjem prišle do potrebnih sredstev za podpiranje svojega duhovnega in karitativnega poslanstva.
COBISS.SI-ID: 1785973
Prispevek v širšem kontekstu obravnava upodobitve Marije Zavetnice s plaščem na Slovenskem od srednjega do novega veka z vidika cerkvenih bratovščin, ki so bile pomembne naročnice del s tem motivom. Glavnino srednjeveških spomenikov sestavljajo freske, ohranjeni kiparski primerki so redki, kažejo pa oprijemljivejšo zvezo z bratovščinami. Z razcvetom bratovščin v 17. in 18. stoletju se je število tovrstnih upodobitev pomnožilo. Ponekod so bile povezane z romarskim kultom, ki je vplival tudi na sam motiv. Likovno najvplivnejša v slovenskem prostoru sta bila na Štajerskem ptujskogorski milostni relief, po katerem so se v baroku zgledovali tudi slikarji, na Kranjskem pa Metzingerjeva slika na Planinski gori. Z zatrjem bratovščin pod Jožefom II. so usahnila tudi naročila, začenjajo pa se spet z restavracijo katolištva sredi 19. stoletja. Poleg Marije kot zavetniki s plaščem v slovenski umetnosti nastopajo tudi sv. Uršula, sv. Jožef, sv. Miklavž, sv. Blaž in sv. Anton Padovanski.
COBISS.SI-ID: 39560237