Knjiga izhaja iz vprašanja možnosti intervencije v nepovratne procese. Po osnovni konceptualni obravnavi, ki jo izpelje v polju freudovske psihoanalize, in študiju problema konca v literaturi (Kafka, Beckett, Kristof) in popularni kulturi (South Park), preide k analizi sodobne krizne realnosti. Krizo, ki je sama opredeljena kot nepovratni proces, na eni strani obravnava v diskurzivni perspektivi (zlasti skozi mutacijo fiskalne v begunsko krizo), na drugi strani pa preuči aktualne množične fenomene, ki definirajo post-krizno politiko Evrope.
COBISS.SI-ID: 282716160
Avtor v novi predelani izdaji v obsežnem spremnem besedilu krizo naveže na kritiko neoliberalizma, oboje pa umešča v kontekst sodobne družbene vezi, ki hkrati krepi Zakon, obenem pa ga nenehno transgresira in se mu upira. Mutacija sodobnega kapitalizma je znala vešče izkoristiti poblagovljenje vseh področij sodobnega življenja, pri čemer je še posebej profitabilno področje strasti in afektov, ki jih avtor tematizira s pomočjo Lacanove psihoanalize tako skozi razpravo med Deleuzom in Foucaultom o plaisir/désir, kot skozi »kulturo nevarnosti«, ki je nemišljiva brez razlikovanja med dozdevkom, simulacijo in tistim ekscesnim presežkom, ki ga Badiou poimenuje »strast (do) realnega«. Dandanes prevladujoče prepričanje, da je vse simulacija, iluzija in dozdevek, se namreč zaslepi ravno za razsežnost realnega. Šele če v ospredje postavimo Lacanovo razumevanje užitka kot zapovedanega s strani Nadjaza in kot tistega priveska, ki se ga ne moremo nikoli znebiti, je mogoče ustrezneje razumeti paradigmatski status pornografije, športa, medijev itn. v poznem postfordističnem kapitalizmu, kjer gre za iskanje prave, realne strasti, za izražanje lastne enkratnosti in singularnosti, ta notranja, nadjazovska zapoved pa lepo ponazarja Badioujevo tezo, da je »strast do realnega brez morale«.
COBISS.SI-ID: 40530221
Avtor v članku nadaljuje razpravo o transformaciji pojma krize od cikličnega k nepovratnemu, in sicer v smeri Jamesonovega branja Arrighijeve teorije krize znotraj sistemskih ciklov akumulacije. V tem kontekstu znova pokaže, da finančna in dolžniška kriza, ki se je začela leta 2008, označujeta mejo cikličnega ponavljanja krize, saj zaradi različnih vzrokov nov produktivni cikel akumulacije kapitala ni mogoč. Na tej točki avtor uvede nov koncept, imenovan postproduktivni kapitalizem, s katerim poskuša konceptualizirati natanko razliko današnje krize glede na krize v preteklih zgodovinskih obdobjih. Na tej osnovi članek nadalje pokaže razliko med antičnim, modernim in postmodernim pojavom krize, pri čemer vsakemu od treh pripiše ustrezajočo časovnost (naključnost, cikličnost, a-cikličnost). V sklepnem delu pa članek te nastavke poveže še z Benjaminovo-Agambenovo teorijo izrednega stanja in pokaže, kateri tip izrednega stanja ustreza današnji postmoderni obliki krize.
COBISS.SI-ID: 40861229
Študija, priložena slovenski izdaji pomembnih polemik med filozofi in misleci G. Lukácsem, E. Blochom, W. Benjaminom, B. Brechtom in T. W. Adornom, ki segajo od 20. do 60. let 20. stoletja, preučuje filozofske konceptualizacije politične in ekonomske realnosti v času, ki ga zaznamuje ekonomsko-politična situacija krize kapitalizma, oktobrske revolucije, vzpona nacizma in svetovne vojne. Razprava ugotavlja, da ravno estetika, ki ji je v teh polemikah namenjen poseben poudarek, s svojo navidezno distanco od realnosti omogoča celovito refleksijo povezave med različnimi razsežnostmi krize.
COBISS.SI-ID: 36577837
Znanstvena monografija obravnava pojem krize z vidika strukturalne analize in kritike politične ekonomije, osredotoča se predvsem na strukturne nestabilnosti kapitalistične družbene vezi in naslavlja formalno-logično prekrivanje ekonomskih razmerij in logike označevalca. Delo kombinira zgodovinsko obravnavo (geneza kapitalističnega produkcijskega načina) in strukturnih razmerij (analiza javnega dolga kot temelja kapitalistične družbene vezi in kot osrednjega strukturnega dejavnika nestabilnosti načinu delovanja kapitalističnih družbenih mehanizmov). Delo podaja obsežno kritično analizo ideoloških mehanizmov, ki maskirajo reprodukcijo družbene neenakosti in proizvajajo apologetski okvir za legitimacijo progresivne odprave obstoječih demokratičnih standardov in uveljavljajo interese finančnega kapitala v vseh ravneh družbene realnosti. Delo se tako navezuje na aktualne mednarodne razprave o dolžniški krizi in krizi nasploh.
COBISS.SI-ID: 40447277