Iz naslova in razčlenitve disertacije je razvidno, da se naloga Christopherja Scobieja opira na Prvo pismo Korinčanom apostola Pavla in se osredotoča na prikaz ter kritično presojo vsebinske interpretacije izraza »Kristusovo telo (sóma tou theoú)« med katoliškimi in protestantskimi teologi binkoštne provenience. Doktorska disertacija v obsegu 528 strani je skladno s tem namenom ustrezno razčlenjena. Napisana je v angleškem jeziku, na koncu pa ima tudi obsežen povzetek v slovenskem jeziku. Celotna struktura je bila navedena že v dispoziciji disertacije, ki obsega 17 strani. Težišče naloge ni iskanje pomena izraza »Kristusovo telo« na temelju literarne analize Prvega pisma Korinčanom v celotnem kontekstu pavlinskega korpusa, temveč na primerjavi katoliške in protestantske eksegeze relevantnih besedil, na umestitvi ugotovitev znotraj katoliške in binkoštne verske skupnosti in na teološkem diskurzu o možnosti dialoga med katoličani in binkoštniki o »Kristusovem telesu« v Prvem pismu Korinčanom glede Gospodove večerje. Posebna vrednost naloge je v ekumenskem teološkem diskurzu s ciljem, da se spodbudi ekumenski dialog med dvema krščanskima konfesijama. Tema disertacije zadeva širše aplikacije raziskovanja o ekumenskih vprašanjih za teološki diskurz in za skupnost v širšem obsegu. Ta študija je oris sedanje kritične perspektive in upravičuje pričakovanje, da bo raziskovanje doseglo napredek, ki bo presegel raziskovalni namen disertacije. To pomeni tlakovanje poti za prihodnje raziskovalce in razširja priložnost za vstop v akademsko razpravo.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 7071322Disertacija predstavlja nekatere vidike spoznanj o razsežnostih resničnosti in resnice, kot jih prikazuje literatura. Opira se na doktorsko disertacijo z naslovom Resničnost in resnica v literaturi, v izbranih bibličnih besedilih in njihovi literarni interpretaciji (487 strani), ki je bila sprejeta 23. junija 2015 na Teološki fakulteti UL. Ob skupnih ugotovitvah literarnih kritikov, filozofov in teologov, kakšne so temeljne značilnosti prikazov resničnosti in resnice v literaturi, primerjava med bibličnimi in ne-bibličnimi besedili kaže, da se številna biblična besedila odlikujejo z razširitvijo in poglobitvijo dojemanja sveta in življenja na duhovne resničnosti. Dojemanje resničnosti in resnice v svetu človekove duhovnosti sta specifično področje svetopisemskih literarnih predstavitev. Literatura prikazuje življenje v vseh razsežnostih in razkriva, kako poteka, bi lahko potekalo ali bi moralo potekati moralno življenje. Svetopisemska literatura sporoča zgodovinsko resnico izkušnje razmerja med Stvarnikom in izvoljenim ljudstvom. V odnosu do Boga resnica označuje kakovost Božje narave ali volje, v odnosu do ljudi resnica pomeni živeti kot učenci Boga, ki je resnica. Človekova resnicoljubnost se mora kazati v zvestobi do Boga in človeka. Sodobna svetopisemska kritika pomaga, da je možno polnejše branje besedila, s posebnim poudarkom na kompleksni integraciji različnih sredstev komunikacije, kot jo srečujemo v večini literarnih del, in kaže možne poti do ponovne združitve svetnega z religijsko kritično tradicijo.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 38637613Slovenska jeruzalemska izdaja Svetega pisma je nov komentiran prevod Svetega pisma. Za prevajalce je bilo posebno pomembno prizadevanje za skladnost med izvirnkom in prevodom glede sloga, strukture literarnih oblik in izročila v besedišu. Modrostna in preroška literatura je pretežno sestavljena v pesniški obliki, zato je posebna skrb veljala semantiki in osnovnim oblikam hebrejske poezije, da bi ohranili pomensko širino temeljnega besedišče in privzdignjeno pesniško-retorično govorico. Sveto pismo je najboljši možni vir religioznega in kulturnega življenja, ker je najčistejši sad notranjega božansko-človeškega navdiha, celostne sinteze univerzalnih izkušenj in naravnega sistema simbolov. Beseda, simbol, zgodba in visoka poezija dopolnjujejo eden drugega pod pritiskom notranjega življenja. Možnost prevajanja našega notranjega življenja znotraj ustvarjalne dediščine naših jezikov dokazuje, da je človeški duh univerzalen. Kolikor bolj se odlomki ali celotno Sveto pismo uporabljajo v bogoslužju in poučevanju, toliko bolj dinamičen, vseobsegajoč in pozitiven je človeški razvoj.
C.07 Drugo uredništvo
COBISS.SI-ID: 265749760Slovenska jeruzalemska izdaja Svetega pisma je nov komentiran prevod Svetega pisma. Za prevajalce je bilo posebno pomembno prizadevanje za skladnost med izvirnkom in prevodom glede sloga, strukture literarnih oblik in izročila v besedišču. Peteroknjižje je pretežno sestav-ljeno iz retorično izdelanih proznih besedil, zato posebna pozornost veljala semantiki in osno-vnim oblikam hebrejske poetike in retorike, da bi ohranili pomensko odprtost temeljnega besedišče in privzdignjeno pesniško-retorično govorico. Sveto pismo je najboljši možni vir religioznega in kulturnega življenja, ker je najčistejši sad notranjega božansko-človeškega navdiha, celostne sinteze univerzalnih izkušenj in naravnega sistema simbolov. Beseda, simbol, zgodba in privzdignjen slog svetopisemskih besedil dopolnjujejo eden drugega pod vplivom notranje moči življenja. Možnost prevajanja našega notranjega življenja znotraj ustvarjalne dediščine naših jezikov dokazuje, da je človeški duh univerzalen. Kolikor bolj se odlomki ali celotno Sveto pismo uporabljajo v osebnem branju, poučevanju in bogoslužju, toliko bolj dinamičen, vseobsegajoč in pozitiven je človeški razvoj.
C.07 Drugo uredništvo
COBISS.SI-ID: 272328448Številne literarne reprezentacije skušnjave, zapeljevanja in ugrabitve žensk v svetovni literaturi od antike do sodobnosti so izražene v obliki dialoga, ki poteka po logiki zvijače in nasilja. Subjekt zapeljevanja in nasilja so moški različnih stanov in vlog. V slovenskem ljudskem izročilu in književnosti lahko odkrijemo nekatere literarne reprezentacije tipa prevaranta in ženske žrtve ugrabitelja. Reprezentacije te vrste so skupne folklorni tradiciji in umetni književnosti po svetu. Ker motiv slovenske Lepe Vide izvira iz skupnega sredozemskega izročila, se zlasti med slovenskimi in sredozemskimi različicami kažejo medbesedilne interakcije v motiviki in simboliki zapeljevanja in nasilja. Ugrabitelj tako v slovenskih kot tudi v sredo-zemskih ljudskih različicah nastopa tudi kot simbol zla in ostaja nekaznovan. Prešeren se v baladi Od Lepe Vide (1832) osredotoča predvsem na lik Lepe Vide kot žrtve skušnjavca, Jurčič, Vošnjak in Kranjec pa v svojih literarnih obdelavah motiva Lepe Vide lik zapeljivca močneje poudarijo. Medtem ko se skušnjavcu v Jurčičevem romanu maščuje prevarani Vidin mož, pa ga pri Vošnjaku in Kranjcu za njegovo prevarantstvo kaznujeta zlorabljeni ženski.
D.11 Drugo
COBISS.SI-ID: 38346797