Slovenska jeruzalemska izdaja Svetega pisma je nov komentiran prevod Svetega pisma. Za prevajalce je bilo posebno pomembno prizadevanje za skladnost med izvirnkom in prevodom glede sloga, strukture literarnih oblik in izročila v besedišču. Peteroknjižje je pretežno sestav-ljeno iz retorično izdelanih proznih besedil, zato posebna pozornost veljala semantiki in osno-vnim oblikam hebrejske poetike in retorike, da bi ohranili pomensko odprtost temeljnega besedišče in privzdignjeno pesniško-retorično govorico. Sveto pismo je najboljši možni vir religioznega in kulturnega življenja, ker je najčistejši sad notranjega božansko-človeškega navdiha, celostne sinteze univerzalnih izkušenj in naravnega sistema simbolov. Beseda, simbol, zgodba in privzdignjen slog svetopisemskih besedil dopolnjujejo eden drugega pod vplivom notranje moči življenja. Možnost prevajanja našega notranjega življenja znotraj ustvarjalne dediščine naših jezikov dokazuje, da je človeški duh univerzalen. Kolikor bolj se odlomki ali celotno Sveto pismo uporabljajo v osebnem branju, poučevanju in bogoslužju, toliko bolj dinamičen, vseobsegajoč in pozitiven je človeški razvoj.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 272328448Številne literarne reprezentacije skušnjave, zapeljevanja in ugrabitve žensk v svetovni literaturi od antike do sodobnosti so izražene v obliki dialoga, ki poteka po logiki zvijače in nasilja. Subjekt zapeljevanja in nasilja so moški različnih stanov in vlog. V slovenskem ljudskem izročilu in književnosti odkrijemo nekatere literarne reprezentacije tipa prevaranta in ženske žrtve ugrabitelja, ki jih zasledimo tudi v folklorni tradiciji in umetni književnosti po svetu. Ker motiv slovenske Lepe Vide izvira iz skupnega sredozemskega izročila, se zlasti med slovenskimi in sredozemskimi različicami kažejo medbesedilne interakcije v motiviki in simboliki zapeljevanja in nasilja. Ugrabitelj tako v slovenskih kot tudi v sredozemskih ljudskih različicah nastopa tudi kot simbol zla in ostaja nekaznovan.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 37754669Na slovenskem Štajerskem je bilo evidentiranih 397 bratovščin; 1 iz 13. stoletja, 2 iz 14. sto-letja, 7 iz 15. stoletja, 77 iz 16. stoletja, 94 iz 17. stoletja in 216 iz 18. stoletja. 275 bratovščin je še delovalo v zadnjih desetletjih pred ukinitvijo leta 1783. Johann Sepperer je v danes slo-venskem delu mariborskega okrožja registriral 70 ukinjenih bratovščin, v celjskem okrožju pa 60; skupaj torej 130 bratovščin. Nekateri župniki spomladi 1783 niso prijavili vseh bratovščin, kar se je deloma po vsej verjetnosti ponovilo tudi pri drugem popisu jeseni istega leta, čeprav je oblast zagrozila s kaznimi. Iz našega popisa je razvidno, da je bilo ok. 145 bratovščin ob inventarnem popisu izpuščenih oziroma so pred tem prenehale delovati ali pa so bile ukinjene v zadnjih letih pred splošno ukinitvijo za časa cesarja Jožefa II.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 37724717