Slovenska jeruzalemska izdaja Svetega pisma je nov komentiran prevod Svetega pisma. Za prevajalce je bilo posebno pomembno prizadevanje za skladnost med izvirnkom in prevodom glede sloga, strukture literarnih oblik in izročila v besedišču. Sveto pismo je literatura, tista vrsta spisov, ki so kažejo pozornost na lepoto in moč izraza. V Svetem pismu besed, fraz in stavkov ni mogoče razumeti le v estetskem smislu. Takšni vzorci večinoma spadajo k značaju samega svetopisemskega sporočila. Pravilno prevajanje je eden od osrednjih nalog prevoda. Zelo pomembne povezave se ustvarjajo, ko poskušamo znotraj odlomka – in včasih znotraj obsežnejšega oddelka, znotraj cele knjige, znotraj zaporedja knjig – napraviti kopijo posameznega hebrejskega korena s poasmeznim slovenskim korenom. Poglavitna zadeva našega novega prevoda Svetega pisma je osredotočena na ustrezno ohranjanje svetopisemskega sloga. Vsaka verbalna komunikacija poseduje dve dimenziji: kaj je rečeno in kako je to rečeno. Oboje je neločljivo. Slog je sredstvo, s katerim jedro spisa (slovnica, sintaksa, morfologija itd.) dobi življenjski dih, ki ga oživlja. Resnična notranja povezave med slogom in vsebino je zelo težka in prefinjena umetnost, kajti slog posreduje čustveno okolje izvirnika.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 278234880Iz naslova in razčlenitve disertacije je razvidno, da se naloga Christopherja Scobieja opira na Prvo pismo Korinčanom apostola Pavla in se osredotoča na prikaz ter kritično presojo vsebinske interpretacije izraza »Kristusovo telo (sóma tou theoú)« med katoliškimi in protestantskimi teologi binkoštne provenience. Doktorska disertacija v obsegu 528 strani je skladno s tem namenom ustrezno razčlenjena. Napisana je v angleškem jeziku, na koncu pa ima tudi obsežen povzetek v slovenskem jeziku. Celotna struktura je bila navedena že v dispoziciji disertacije, ki obsega 17 strani. Težišče naloge ni iskanje pomena izraza »Kristusovo telo« na temelju literarne analize Prvega pisma Korinčanom v celotnem kontekstu pavlinskega korpusa, temveč na primerjavi katoliške in protestantske eksegeze relevantnih besedil, na umestitvi ugotovitev znotraj katoliške in binkoštne verske skupnosti in na teološkem diskurzu o možnosti dialoga med katoličani in binkoštniki o »Kristusovem telesu« v Prvem pismu Korinčanom glede Gospodove večerje. Posebna vrednost naloge je v ekumenskem teološkem diskurzu s ciljem, da se spodbudi ekumenski dialog med dvema krščanskima konfesijama. Tema disertacije zadeva širše aplikacije raziskovanja o ekumenskih vprašanjih za teološki diskurz in za skupnost v širšem obsegu. Ta študija je oris sedanje kritične perspektive in upravičuje pričakovanje, da bo raziskovanje doseglo napredek, ki bo presegel raziskovalni namen disertacije. To pomeni tlakovanje poti za prihodnje raziskovalce in razširja priložnost za vstop v akademsko razpravo.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 7071322Ekumenski dialog, ki je v Katoliški cerkvi dobil legitimnost in zagon na 2. vatikanskem koncilu, je zaživel tudi med Slovenci. S svojim teoretično-strokovnim, praktično-pastoralnim in religioznoduhovnim ustvarjanjem in delom na področju ekumenizma v slovenskem prostrou izstopa Stanko Janežič. Janežičevo ekumensko delo in misel po eni strani zaznamuje realizem, grajen na sprejemanju stvarne needinosti, ki se kaže v pestri različnosti krščanskih Cerkva, teologij, praks in duhovnih drž, po drugi strani pa njegov neuklonljivi vizionarski optimizem, da je možno misliti, graditi in živeti krščansko paradigmo ene (edine) Kristusove Cerkve kot »edinost v različnosti«. Janežičev vizionarski opčtimizem ima korenine v njegovi opčtimistični, pesniški, k lepti stvarstva usmerjeni naravi in dialoški osebnosti, v veri, da je vsak človek, odrešen v velikonočni skrivnosti, dober, da je bogastvo ene in edine Cerkve le v njeni pestrosti (raznolikosti) ter da je izvor, vir in model edinosti Cerkve troedini Bog kot občestvo ljubezni. Ljubezen ustvarja edinost, ne da bi odpravljala različnosti.
D.08 Upravljanje in razvoj raziskovalnega dela
COBISS.SI-ID: 10291715