Shizofrenijo označujejo hude motnje delovnega spomina (DS). Eden od možnih mehanizmov je motnja v ravnotežju procesov vzburjanja in ihibicije v prefrontalnem korteksu. Naš model prefrontalni mrežni model delovnega spomina napoveduje dve vednjski posledici tovrstne dezinhibicije: 1) povečano variabilnost spominskega sledu v času, kar vodi do zmanjšanja točnosti vzdrževanih informacij ter 2) zmanjšana sposobnost filtriranja distraktorjev. Te napovedi smo preverjali s pomočjo analize vedenjskih podatkov zbranih na vzorcu bolnikov v zgodnji fazi shizofrenije in zdravih kontrol. Slednji so raziskavo izvajali v pogoju placeba ter podvrženosti ketaminu, NMDA antagonistu, za katerega farmakološki modelu shizofrenije predpostavlja induciranje kortikalne dezinhibicije. Udeleženci so izvajali nalogo v kateri so si morali zapomniti položaj kroga in ga po zamiku 10 sekund obnoviti s pomočjo igralne palice. V pogoju distraktorja se je med zamikom pojavil dodaten krog, naloga udeležencev pa ga je bila zanemariti. Udeleženci so nalogo izvajali med zajemanjem fMR slik. Rezultati so potrdili napovedi modela. V primerjavi z zdravimi udeleženci so bolniki izkazali povečano variabilnost in zmanjšano natančnost v izvedbi naloge DS, ki ni bila prisotna v izvedbi kontrolne motorične naloge. Bolniki so prav tako izkazovali povečan učinek motečih dražljajev, posebej pri bližnjih motečih dražljajih. Podoben vzorec rezultatov je veljal za zdrave udeležence pod vplivom ketamina. Predstavljeni rezultati kažejo preliminarno podporo dezinhibicije kot živčnega modela motenj DS v shizofreniji ter ketamina kot ustreznega farmakološkega modela te bolezni.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 55532898Doktorsko delo naslavlja vprašanje oškodovanosti prostorskega delovnega spomina v Parkinsonovi bolezni ter vpliv dopaminergične terapije pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo in dopaminergične modulacije pri zdravih udeležencih na procese vkodiranja, vzdrževanja in filtriranja relevantnih informacij v vidnem delovnem spominu. Rezultati ne pokažejo pomembnih sprememb v vedenjskih rezultatih ali v nevrofizioloških korelatih vidnega delovnega spomina v odvisnosti od dopaminergične terapije / modulacije, kar kaže na relativno robustnost delovnega spomina in odpira vprašanja o vlogi dopaminergičnega sistema pri sposobnosti filtriranja in vzdrževanja informacij v vidnem delovnem spominu.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 55263330Delovni spomin je sistem, ki začasno hrani in manipulira informacije potrebne za izvedbo tekoče naloge. Najširše sprejeti, multikomponentni model delovnega spomina Baddeleya in Hitcha predpostavlja, da je delovni spomin sestavljen iz več sistemov, med katerimi je tudi vidnoprostorska skicirka, ki shranjuje in predeluje vidne in prostorske informacije. Več avtorjev jo deli na vidno in prostorsko komponento. V preteklih letih je Vogel s sodelavci razvil nalogo vidno-prostorskega delovnega spomina, ki v povezavi z EEG omogoča spremljanje obremenjenosti delovnega spomina, odprto pa ostaja vprašanje, v kakšni meri je uspešno izvajanje naloge odvisno od prostorske in vidne komponente delovnega spomina. V okviru predhodne raziskave se je izpostavil dodaten problem izbire ustrezne motnje, ki omogoča razločevanje med obremenjenostjo vidnega in prostorskega delovnega spomina. Namen trenutne raziskave je bil preveriti učinkovitost različnih motenj vidnega in prostorskega delovnega spomina pri nalogah vidnega in prostorskega razpona. V raziskavi je sodelovalo 25 udeležencev. Njihova naloga je bila izvesti nalogo vidnega in prostorskega razpona v katerih je potrebno po krajšem premoru rekonstruirati bodisi podano matriko dvobarvnih polj bodisi obnoviti zaporedje prikazanih položajev. V času premora smo uporabili eno štirih vidnih ali štirih prostorskih motenj ali pogoj brez motnje. Nalogo smo izvedli s pomočjo računalnika in programske opreme E-prime. Predpostavili smo, da se bodo vse uporabljene motnje izkazale kot učinkovite, torej da bodo vidne motnje bolj motile prvotno nalogo razpona vidnega delovnega spomina kakor prostorskega in da bodo prostorske motnje bolj motile prvotno nalogo prostorskega delovnega spomina kot vidnega. Analiza rezultatov je razkrila, da obstaja statistično pomembna razlika pri vidnem in prostorskem razponu le pri pogojih presoja simetrije in barve, ostale motnje pa se niso izkazale kot učinkovite (črno-belo migetanje, barvno migetanje, dinamični vidni šum, tipkanje zaporedja, prostorsko določanje zvoka, razločevanje gibanja). Rezultati raziskave so pomembni za boljše razumevanje struktur, ki jih meri Voglova naloga.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 54091874