V primerjavi z EEG in fMR predstavlja pupilometrija relativno dostopno možnost spremljanja procesov delovnega spomina (DS) z visoko časovno ločljivostjo. Medtem ko so predhodne raziskave prikazale možnost napovedovanja kapacitete delovnega spomina na podlagi velikosti zenice, doslej še ni objavljenih raziskav, ki bi preverjale, ali je možno na podlagi velikosti zenice napovedovati kvaliteto reprezentacij prostorskega DS (PDS). Slednje je bil namen naše raziskave. 30 udeležencev (15 žensk, starost med 19-31 let) si je skušalo zapomniti položaj okroglih slik prikazanih na različnih položajih razporejenih v enaki razdalji od izhodišča. Po krajšem zamiku je bila njihova naloga zapomnjen položaj obnoviti s pomočjo premika igralne palice, kar je omogočalo spremljanje natančnosti delovnega spomina iz poskusa v poskus. Med izvedbo naloge smo beležili gibanje oči in velikost zenice. Velikost zenice je pomembno napovedovala točnost PDS vendar le po kontroli pristranosti podajanja odgovorov k glavnim diagonalam. Več izkazanega napora v fazah zgodnjega vkodiranja, poznega vzdrževanja in zgodnjega odgovora je vodilo k bolj natančnim odgovorom (r=0.10), kar nakazuje vlogo zgodnje priprave in vzdrževane pozornosti pri točnosti DS. Rezultati hkrati opozarjajo na potrebo po upoštevanju strategij izvedbe naloge, saj so opisani rezultati veljali predvsem za udeležence, ki so v manjši meri izkazovali pristranost k diagonalam. Pri teh udeležencih se pristranost pojavi le ob izgubi pozornosti v zadnjih stopnjah vzdrževanja, kar vodi do povišanega stresa pri izvedbi naloge in uporabi alternativnih strategij izvedbe. Nasprotno zgodnja aktivacija v fazi vkodiranja in odgovora ter vzdrževana pozornost vodijo do točnih odgovorov. Glede na podana spoznanja lahko zaključimo, da velikost zenice podaja nov vpogled v mentalni napor in uporabo strategij ter je uporabna kot pokazatelj točnosti PDS.
COBISS.SI-ID: 55847010