Sinhronizacija med prefrontalno (izvršilno) in posteriorno (asociacijsko) skorjo predstavlja možen mehanizem začasnega vzdrževanja informacij. Medtem ko EEG študije izpostavljajo vlogo središčnih prefrontalni struktur v sinhronizaciji, funkcionalno slikanje razkriva pomen lateralne prefrontalne skorje v delovnem spominu. Besedni in prostorski delovni spomin slonita na lateraliziranih sistemih, EEG študije pa so doslej kazale le minimalno podporo hemisferične disociacije omrežij, ki podpirajo ponavljanje verbalnih in prostorskih informacij. Ker je oscilatorna aktivnost odvisna od obremenitve delovnega spomina, smo v študiji, da bi ojačali sinhronizacijo v relevantnih funkcijskih omrežjih, uporabili za posameznika prilagojeno težavnost naloge besednega in prostorskega delovnega spomina. Za prepoznavanje omrežji smo uporabili EEG visoke resolucije in analizo koherence. Naši rezultati kažejo, da je sinhronizacijska aktivnost omejena na visoko specializirana področja, ki se dobro ujemajo s področji prepoznanimi s funkcijskim slikanjem. Tako v prostorski kot besedni nalogi nalogi smo prepoznali dve neodvisni omrežji theta sinhronizacije, ki sta vključevali dorsolateralni prefrontalni korteks vsake hemisfere. V besedni nalogi sta bila v gama frekvenčnem območju funkcijsko sklopljeni levi prefrontali in levi parietalni korteks. Zaključujemo, da theta sinhronizacija podaja nujno ogrodje za shranjevanje in manipulacijo informacij, medtem ko levo-lateralizirana gama sinhronizacija verjetno predstavlja EEG korelat fonološke zanke.
COBISS.SI-ID: 2504108
Bolniki s parkinsonovo boleznijo (PB) kažejo znake kognitivne motenosti, med drugim izvršilnih funkcij, delovnega spomina in pozornostni, že v zgodnjih fazah bolezni. Medtem ko lahko motorične simptome pogosto uspešno naslavljamo z dopaminergično terapijo, je njen učinek na kognitivne sposobnosti še vedno razmeroma slabo opredeljen. Glavni namen študije je bil oceniti učinek dopaminergične terapije na pozornost v vidni in slušni modalnosti. 14 bolnikov in 13 izenačenih zdravih kontrol je reševalo vidno in skušno obliko naloge prepoznavanja redkih dražljajev s tremi vrstami dražljajev medtem, ko smo beležili EEG signal. Bolniki so nalogo izvajali dvakrat, enkrat pod in drugič brez dopaminergične terapije. Medtem ko rezultati niso pokazali pomembnih splošnih razlik med obema skupinama, smo opazili pomembno povečanje v amplitudi vala P3, ko so nalogo izvajali pod dopaminergično terapijo. Učinek je bil specifičen za procesiranje slušnih distraktorjev. Vzorec rezultatov kaže na pomemben učinek dopaminergične terapije na procese slušne pozornosti, ki lahko odraža povečanje pozornosti na slušne distraktorje, zmanjšano sposobnost za inhibicijo procesiranja slušnih distraktorjev, povečan odziv na distraktorje s povezano oškodovanostjo kognitivnega procesiranja ali zmanjšano sposobnost razlikovanja med slušnimi distraktorji in ciljnimi dražljaji. Nadaljne študije bodo potrebne za razlikovanje med temi možnostmi.
COBISS.SI-ID: 2121132
Varovanje informacij pred različnimi motnjami je ključno za optimalno delovanje delovnega spomina. V študiji smo preverili, kako prisotnost motečih dražljajev vpliva na prostorski delovni spomin. Primerjali smo vpliv motečih dražljajev, ki izstopajo zaradi podobnosti tarčnim dražljajem ali zaradi negativne čustvene nasičenosti. Preverili smo vpliv na natančnost visoko ločljivih predstav, kot tudi na vpliv prostorskih kategorij, ter natančneje opredelili ne le obstoj, temveč tudi smer motečega vpliva (proti ali stran od motnje). Udeleženci (n = 25, 8 moških, 19%31 let) so si morali zapomniti natančen položaj prikazane premešane slike in ga po premoru obnoviti z igralno palico. V nekaterih poskusih je bila v času premora prikazana dodatna moteča slika (premešana, nevtralna ali negativna). Merili smo razpršenost odgovorov (kótnih napak) ter usmerjene premike proti prototipnim kótom (45°) in proti položaju motečih dražljajev. Prisotnost motečih dražljajev ni vplivala na razpršenost odgovorov, zmanjšala pa je težnjo udeležencev, da odgovore premikajo proti prototipnim kótom. Različne vrste slik se v tem učinku niso razlikovale. V nasprotju s pričakovanji so udeleženci odmikali svoje odgovore stran od položaja motečih slik; ta učinek je bil bolj izrazit pri negativnih slikah. Udeleženci pri reševanju naloge prostorskega delovnega spomina najverjetneje poleg natančnega pomnjenja položaja in vzdrževanja pozornosti na mestu dražljaja strateško uporabljajo tudi informacijo o pripadnosti prostorskim kategorijam (kvadrantom) ter informacijo o položaju motečega dražljaja. Odbojni učinek motečega dražljaja najverjetneje izhaja iz inhibicije njegovega položaja in kaže na potrebo po dopolnitvi računskih modelov prostorskega delovnega spomina ter upoštevanju različnih strategij uporabe delovnega spomina.
COBISS.SI-ID: 59271522