Z visokoločljivima metodama večsnopnega in podpovršinskega sonarja smo preučili predholocenske geomorfološke oblike, ki so vidne v topografiji morskega dna. Osredotočili smo se na dve, rekam podobni obliki, Paleorižano in Paleoreko. Profili podpovršinskega sonarja in objavljeni popisi sedimentnih jeder nakazujejo, da ti dve obliki predstavljata površino na meji med pleistocensko kontinentalno in holocensko morsko sedimentacijo. Geometrija te površine, arhitektura in akustični facies nižje ležečih sedimentnih teles jasno nakazujejo, da površina predstavlja aluvialno ravnico, na kateri se nahaja srednje-nizko energijska poplavna ravnica. Paleorižana predstavlja meanderski pas s številnimi meandrskimi preseki in mrtvicami. Paleoreka je izražena kot eno samo rahlo povito korito z izrazitimi nasipi. Geomorfološke značilnosti obeh rek sta zelo podrobno izraženi tudi v reliefu morskega dna, čeprav ju prekriva do 10 metrov hoolocenskega morskega sedimenta. Globine koritnice Paleoreke iz profilov podpovršinskega sonarja so nam omogočile, da smo izdelali vzdolžni profil globin koritnice, ki teče približno pravokotno na glavne prelomne strukture Tržaškega zaliva. Objavljeni vertikalni premiki, ki so bili izmerjeni na podlagi ponovljenega preciznega nivelmana na slovenski Obali, niso izraženi v vzdolžnem profilu, torej ne predstavljajo dolgoročne deformacije površja. Na podlagi naše raziskave predvidevamo, da objavljeni geodetski podatki izražajo kratkoročno interseizmično deformacijo vzdolž slovenske obale.
COBISS.SI-ID: 1322846