Geologijo podmorja v Tržaškem zalivu smo raziskali v večih geofizikalnih kampanjah v letih 2005, 2009 in 2013, v katerih smo pridobili skoraj 700 km večkanalnih refleksijskih seizmičnih profilov in profilov s CHIRP sonarjem. Interpretacija seizmičnih profilov je pokazala večfazni tektonski razvoj ozemlja, ki se je začel z mezozojskim riftingom in odložitvijo nekaj km debelega zaporedja karbonatov, ki jih sekajo normalni prelomi. V kenozojski orogenezi je bilo območje zaliva čelni del proti SW napredujočega Dinarskega narivnega sistema. V začetni fazi je bilo ozemlje zaliva prekrito z eocenskimi predgorskimi flišnimi sedimenti, nato pa presekano z narivi zadnje faze Dinarskih deformacij. Kontinuirana konvergenca Jadranske mikroplošče in Evrazije v neogenu je povzročila transpresijsko reaktivacijo prelomov, ki se verjetno nadaljuje do danes. Terenske raziskave v slovenski Istri kažejo, da se del konvergence morda absorbira s ponovnim narivanjem v obalnem narivnem pasu. Visokoločljivo sonarsko profiliranje je pokazalo, da tektonske deformacije segajo v kvartarni sedimentni pokrov Tržaškega zaliva, ki obsega morske in kontinetalne sedimente. Novo odkriti prelomi bi tako lahko bili aktivni in seizmogeni, čeprav iz območja ni znanih večjih historičnih potresov, pa tudi današnja seizmičnost je plitva in šibka, kar pa je morda učinek majhnih hitrosti deformiranja in dolgih povratnih dob potresov. Odkrili smo seizmološke dokaze za prisotnost fluidov v mezozojskih karbonatih in kvartarnih sedimentih. Prelomne cone predstavljajo glavni dovod fluidov navzgor na morsko dno. Podatki CHIRP sonarja kažejo akumulacije fluidov v mlajše pleistocenskih sedimentih, izceanja na morsko dno pa povzročajno nastanek reliefnih oblik kot so blatni vulkani in karbonatne konkrecije. Pojavi izcejanja plina, večinoma biogenega metana, ter nizko-entalpiske vode iz karbonatov so dobro znani lokalnemu prebivalstvu in so bili opaženi tudi med vrtanjem globoke vrtine Grado-1.
COBISS.SI-ID: 1113694
V snemalni kampanji SLOMARTEC 2013 smo z raziskovalno ladjo R/V OGS Explora posneli 132 km večkanalnih refleksijskih seizmičnih profilov in 150 km profilov s Chirp sonarjem. Mreža profilov pokriva celotno področje slovenskega dela Tržaškega zaliva in predstavlja pomembno dopolnitev starejšim seizmičnim raziskavam v italijanskem delu zaliva in terenskim strukturnogeološkim raziskavam v slovenski Istri. Na seizmičnih profilih so razvidne tri glavne litostratigrafske enote: na vrhu ležijo subhorizontalni kvartarni sedimenti, ki jim pod erozijsko diskordanco sledi eocenski fliš. Ta leži diskordantno na slabo plastantih mezozojskih karbonatih. Struktura območja jasno kaže na večfazen tektonski razvoj. Med Dinarskim narivanjem je nastala serija gub in narivov z vergenco proti SW. Te strukture sekajo mlajši subvertikalni prelomi, ki so lahko deloma reaktivirani mezozojski normalni prelomi, deloma pa so nastali v neotektonskem obdobju. Nekaterim prelomom je na profilih mogoče slediti v kvartarne plasti, kar nakazuje aktivnost teh prelomov tudi v sedanjem času in s tem na potencialno potresno ogroženost gosto naseljene in industrializirane obale in zaledja Tržaškega zaliva.
COBISS.SI-ID: 1112670
Polotok Istra v severnem Jadranu se smatra za skoraj aseizmičen del Jadranske mikroplošče, za razliko od seizmično aktivnih čelnih narivov tektonsko aktivnega Dinarskega orogena. Novi arheoseizmološki podatki iz srednjeveške Evfrazijeve katedrale v Poreču na zahodni istrski obali kažejo na dva doslej neznana močna potresa, ki sta se zgodila v razmiku okoli 1000 let. Po naši interpretaciji seizmičnega cikla se med nabiranjem deformacije na zataknjenem narivnem prelomu obala Istre počasi dvigne za 1-2 m v 1000 letih. Sprostitev napetosti povzroči hipno potopitev obale, ki jo kažejo potopljene obalne značilnosti (obalni spodmoli, kopenski sedimenti, poreška katedrala). Domnevamo, da se nariv, ki je vir seizmične aktivnosti, nahaja pod triasno-krednim zaporednjem kamnin karbonatne platforme v globini 2-5 km. Naša opažanja tako nasprotujejo trenutnemu naziranju o Istri kot območju nizkega potresnega tveganja in zahtevajo nadaljne paleoseizmološke raziskave.
COBISS.SI-ID: 1113950