V Sloveniji je bilo odkrito veliko število antičnih mozaikov v Rimskih mestih (Emona, Celeia, Poetovio, Neviodunum/Drnovo), manjših naseljih (Črnomelj), in v podeželskih (Mošnje, Šentpavel), in obmorskih vaseh (Izola). Mozaiki v Sloveniji so datirani kot zgodnje rimski (1. stoletje) do zgodnje krščanski od poznega 4. do 5. Stoletja. Običajno so prekrivali 20 % talnih površin v bogato okrašenih cerkvah in mestnih hišah, večinoma v jedilnicah, kopalnicah in drugih prostorih. Številni mozaiki so bili skoraj 2000 let izpostavljeni staranju in naravnemu propadanju; vendar je bilo veliko mozaikov odkritih v 19. In v začetku 20. stoletja v zemlji relativno dobro ohranjenih. Površino mozaika, ki je izpostavljena vplivom vremena in drugim škodljivim vplivom lahko zaščitimo s transparentnimi funkcionalnimi premazi, ki delujejo na osnovi fotokatalize ali hidrofobnosti. Vendar je nujno da, poleg tega da dosežemo trajno zaščito, ohranimo avtentičnost historičnih materialov. V raziskavi smo ocenili učinkovitost različnih komercialnih, transparentnih premazov z merjenjem njihovih funkcionalnih lastnosti. V ta namen smo testirali učinkovitost zaščite izbranih premazov na modelnih vzorcih mozaikov narejenih iz mozaičnih kock belega in črnega apnenca in na vzorcih belega apnenca, črnega apnenca in keramike. Premaze smo ocenili na osnovi vizualne ocene, kolorimetrije, kontaktnega kota za hidrofobne premaze in fotokatalitske aktivnosti za fokatalitske premaze. Z vizualno oceno in kolorimetrijo smo določili morebitne spremembe barve ali sijaja površine mozaika po nanosu premaza, medtem ko smo z merjenjem kontaktnega kota in fotokatalitske aktivnosti določili učinkovitost premazov. Trajnost fotokatalitske in hidrofobne aktivnosti smo določili z naravnim staranjem v arheološkem parku in s pospešenim staranjem s cikličnim zmrzovanjem in tajanjem. Primernost premazov smo določili glede na (1) najmanjšo barvno spremembo po nanosu premaza in po staranju, (2) največji kontaktni kot in najmanjši padec kontaktnega kota po staranju za hidrofobne premaze in (3) največja fotokatalitska aktivnost in najmanjši padec fotokatalitske aktivnosti po staranju za fotokatalitske premaze. Glede na rezultate smo določili najbolj obetavne fotokatalitske in hidrofobne premaze za zaščito mozaikov.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 2076007Postojnska jama, ki jo letno obišče več kot 500.000 obiskovalcev, je izpostavljena daljšemu času osvetljevanju. Osvetljenost se kaže v obraščenosti fototrofnih organizmov v okolici svetil. Že od leta 2011 so te površine podvržene odstranjevanju z zapufrano raztopino vodikovega peroksida. Svetila LED, ki so bila namenjena zamenjavi obstoječih halogenskih, v rastnem poskusu v jami niso bistveno pripomogla k zmanjšanju prirasti biomase alg.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 37798189Biodeterioracija (razkroj kamnitih površin zaradi delovanja organizmov) v modernih zgradbah in v kulturni dediščini je problem, ki vpliva ne le na estetski videz kamna, vendar tudi spremeni njegovo funkcionalno delovanje (npr. zaščita stavbe) in ima posredno ekonomske vplive (npr. stroški čiščenja, stroški zaščite z impregnacijskimi sredstvi, stroški obnove). Bioreceptivnost je dovzetnost materiala za naselitev živih organizmov. Metode za določanje bioreceptivnosti običajno temeljijo na količinski opredelitvi razrasta nanešenih organizmov na izpostavljeno površino v opredeljenem času. V diplomskem delu smo uvedli metodo za določanje bioreceptivnosti na osnovi slikovne analize posnetkov avtofluorescirajočih pionirskih mikroorganizmov z mikroskopom za opazovanje fluorescence. Metoda je v prvi vrsti namenjena ocenjevanju vpliva intrinzičnih, kamnini lastnih, lastnosti (npr. mineralna sestava, poroznost,... ) na njeno občutljivost na rast organizmov. Bioreceptivnost smo določali na petnajstih pogosto uporabljenih komercialnih tipih naravnega kamna za gradbene namene v Sloveniji. Mineralna sestava, petrografske in mikrostrukturne lastnosti so bile določene s pomočjo optične mikroskopije in ostalih komplementarnih metod (vpijanje vode zaradi kapilarnega dviga, porozimetrija z živim srebrom). Vzorci kamnin so bili inokulirani (nanešeni) z naslednjimi vrstami fototrofnih organizmov: Chlorella vulgaris, Chroococcus minutus in Pseudococcomyxa sp. ter le-ti izpostavljeni v rastno komoro za štiri tedne. Za najbolj primeren mikroorganizem za laboratorijski poskus bioreceptivnosti se je izkazala Chlorella vulgaris zaradi najhitrejše rasti ter za štetje primerne oblike in velikosti celic. Ugotovili smo, da imajo različne kamnine različno bioreceptivnost, ki je odvisna od njihove mineralne sestave, hrapavosti in fizikalnih lastnosti kot je npr. poroznost ter jo lahko ovrednotimo v laboratorijskih pogojih. Pri površinsko suhih vzorcih je za rast mikroorganizmov pomembna stalna prisotnost vode, ki je zagotovljena z absorpcijo vode skozi sistem kapilarnih por (pore s premerom manj kot 0,1 %m). Največja hitrost prirasti celic mikroorganizmov je bila zabeležena na peščenjaku in tufu, ki so bolj porozni in je kapilarni dvig vode najmočnejši. Ugotavljamo, da ima pri površinsko suhih vzorcih največji vpliv a) omočljivost površine, ki je neposredno odvisna od hrapavosti površine in kemijske sestave ter b) tip por (kamnine s kapilarnimi porami preprečujejo izsuševanje in omogočajo daljšo prisotnost vode na površini kamnine). Rezultati preiskav analiz bioreceptivnosti z vodonasičenih vzorcev kažejo na večji vpliv mineralne sestave kamnine. Pri z vodonasičenih vzorcih so rezultati prirasta mikroorganizmov višji. Zaključimo lahko, da je razpoložljivost vode glavni dejavnik rasti celic.
D.11 Drugo
COBISS.SI-ID: 1275230Materiale kulturne dediščine zaščitimo pred propadanjem z različnimi transparentnimi prevlekami, ki delujejo na principu fotokatalize ali hidrofobnosti. Zaščitni premazi morajo biti čim bolj trajni, to pomeni, da zagotavljajo svojo funkcionalnost skozi dolgo časovno obdobje in hkrati ne smejo spremeniti izgleda historičnega materiala. V magistrski nalogi sem določevala zaščito izbranih podlag, ki se pogosto pojavljajo kot historični materiali kulturne dediščine: izbrani apnenci, marmor, tuf, stenske poslikave in mozaiki, s štirinajstimi komercialno dostopnimi ali v laboratoriju pripravljenimi transparentnimi premazi. Delovanje izbranih premazov sem ovrednotila z naslednjimi metodami: vizualno oceno, kolorimetrijo, določevanjem kontaktnega kota, določevanjem fotokatalitske aktivnosti, kapilarnim vpijanjem vode in vrstično elektronsko mikroskopijo. Z vizualno oceno in kolorimetrijo sem spremljala spremembo izgleda in barve površine izbranih podlag, z določevanjem kontaktnega kota, fotokatalitske aktivnosti in kapilarnega vpijanja vode pa sem določila njihovo učinkovitost. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom sem spremljala morfologijo podlage pred in po nanosu premaza. Ovrednotila sem tudi odpornost in trajnost izbranih zaščitnih sredstev in podlage tako, da sem premazane in referenčne podlage postavila v različna okolja (naravno in pospešeno staranje). Na osnovi rezultatov ugotavljanja morfoloških, estetskih in funkcionalnih lastnosti ter trajnosti izbranih historičnih materialov pred in po zaščiti s predlaganimi premazi sem določila optimalne kombinacije premaz-historični material ter primernost premazov za uporabo pri ohranjanju kulturne dediščine. Ugotovila sem, da je učinkovitost zaščite preiskovanih podlag odvisna tako od vrste uporabljenega premaza kot tudi od lastnosti materiala, ki ga želimo zaščititi.
D.11 Drugo
COBISS.SI-ID: 1537293763Delavnica je bila izvedena v okviru projekta za širjenje pridobljenega znanja med deležnike (restavratorji in konservatorji, raziskovalci, projektanti, arhitekti, študentje, profesorji) in industrijo (proizvajalci in vgrajevalci naravnega kamna ter proizvajalci premaznih sredstev). Delavnice, ki se je izvajala na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, se je udeležilo preko 40 udeležencev. Prikazani so bili rezultati projekta v okviru štirih predavanj: vzroki za nastanek madežev na kamnu, identifikacija in kvantifikacija mikrobiote na objektih kamnite naravne in kulturne dediščine, identifikacija nekaterih metabolnih in razgradnih produktov vidne biotske rasti na historičnih in modernih kamnitih podlogah, premazi za zaščito kamnitih površin ter postopki čiščenja na izbranih kamnitih kipih. Drugi del delavnice je vseboval praktični prikaz različnih metod čiščenja kamnitih površin: čiščenje s suhim ledom, čiščenje z laserjem, čiščenje z mehanskimi orodji, čiščenje z oblogami ter čiščenje s peskanjem.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 2276199