Bioreceptivnost je intrinzična lastnosti kamna in je definirana kot zmožnost materiala za kolonizacijo z živimi organizmi. Nastajanje madežev na gradbenem kamnu zaradi aktivnosti mikroorganizmov predstavlja velik prblem na modernih kot tudi historičnih objektih in sicer ne samo s stališča estetike, ampak tudi zaradi propadanja materiala. Na biološko kolonizacijo kamna vplivajo številni dejavniki, npr. intrinzične lastnosti kamna (poroznost, hrapavost, vodo prepustnost, mineralna sestava) kot tudi okoljski dejavniki (npr. sončna osvetlitev, temperatura, vodni režim in klima) in specifični mikroklimatski dejavniki (orientacija fasade, senčnost, kapilarni vlek). Vrednotenje bioreceptivnosti naravnega kamna običjano poteka z poskusi umetne kolonizacije, v katerih kamen pri laboratorijskih pogojih inokuliramo z eno samo vrsto mikroorganizmov ali z izoliranimi združbami. V tem prispevku so avtorji prikazali razvoj metode določanja bioreceptivnosti izbrani naravnih kamnov glede na njihove lastnosti. Prikazani so tudi primeri biodeterioracije iz terena. Študija je bila podprta s sredstvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 39328045V tem strokovnem članku avtorji podajajo najpogostejše napake in nepravilnosti pri izboru in vgradnji proizvodov iz naravnega kamna. Ena izmed pogostih napak je predhodna izvedba objekta (npr. zaključki fasade) zaradi česar pride do nastanka toplotnih mostov, ki se odražajo tudi v nastanku madežev in prevlek zaradi rasti mikroorganizmov.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 2174311Nano-kristaliničen fotokatalitsko aktiven titanov dioksid je zaradi svojih uporabnih lastnosti, kemijske stabilnosti in nestrupenosti eden najbolj preiskovanih materialov zadnjih nekaj desetletij. TiO2 nastopa v več kristalnih modifikacijah, najbolj zanimivi za uporabo sta anataz in rutil. Obe modifikaciji izkazujeta polprevodne lastnosti n-tipa z energijo prepovedanega pasu 3.2 eV za anataz in 3.0 eV za rutil. Širok prepovedan pas omejuje uporabo TiO2 kot fotokatalizatorja v vidnem delu svetlobnega spektra. Za povečanje aktivnosti se poslužujemo različnih metod, ena od teh je dopiranje z različnimi elementi. Ugotovljeno je bilo, da s spreminjanjem sinteznih parametrov (pH vrednosti in dodatek izopropanola) lahko vplivamo na sestavo in funkcionalne lastnosti titanovega dioksida. Nizek pH favorizira nastajanje rutila, medtem ko pri višjih vrednostih pH dobimo mešane faze titanovega oksida. Dodatek izopropanola prav tako pospešuje nastajanje rutila. Z zmanjševanjem pH vrednosti in dodatkom izopropanola smo uspeli pripraviti TiO2 z visoko fotokatalitsko aktivnostjo, ki za več kot dvakrat presega aktivnost P25. Najbolj fotokatalitsko aktivna se je v naših raziskavah izkazala rutilna modifikacija. Dopiranje z dušikom po opisanem sinteznem postopku bistveno ne vpliva na fotokatalitske aktivnosti nano TiO2.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 1536231875