Uporaba potopnih fluorescenčnih senzorjev je sprejeta kot hitra in enostavna metoda za monitoring fitoplanktona. Metoda temelji na in vivo flourescenci fotosintetskih pigmentov in omogoča meritve prostorske porazedelitve in časovne pojavnosti fitoplanktona v realnem času. Za kvantifikacijo in diferenciacijo fitoplanktona so bile izvedene hkratne meritve s klorofil a(CHL) in fikocianinskim (PC) flourescenčnim senzorjem. Raziskane so bile razlike v intenziteti CHL in PC flouresccence med petimi reprezentativnimi vzorci fitoplanktona. Za izbiro najprimernejšega načina kalibracije so bili rezulati primerjani z standardnimi meritvami: štetje celic, količina ekstrahiranega pigmenta, bio-volumni.
Elektrokemijsko oksidacijo smo uporabili za poškodovanje cianobakterij ter ustavitev njihove rasti, ter za razgradnjo mikrocistina in vitro. Elektrokemijski postopki so pri cianobakterijah privedli do ukinitve sposobnosti regulacije plovnosti, zaustavitve rasti populacije in končno do celične smrti. Učinkovitost razgradnje mikrocistina smo raziskali z uporabo HPLC/PDA analize, biološko aktivnost produktov razgradnje pa kolorimetrično z protein fosfataza 1(PP1) inhibicijskim testom. Rezultati so pokazali na potencial uporabe elektro-oksidacijskih postopkov za kontrolo cianobakterij sposobnih cvetenja. Pri postopkih izrabimo specifične ekološke značilnosti teh cianobakterij.