Vodja projekta in člani projektne skupine so sodelovali v programskem in organizacijskem odboru 23. mednarodnega posvetovanja Komunalna energetika / Power Engineering, katerega osrednja tema je bila »Integracija pametnih zgradb, omrežij in mest - energija kot člen, ki povezuje«. Namen posveta je bil vzpostavitev čim bolj celovitega in interdisciplinarnega pregleda na izgradnjo pametnih zgradb in pametnih omrežij kot tudi pametnih mest, na podlagi sodelovanja specialistov iz področij elektrotehnike, gradbeništva-arhitekture, kemije in strojništva. 4 predstavljeni referati na posvetu so neposredni rezultat aktivnosti raziskovalnega projekta. ORGANIZACIJSKI ODBOR Predsednik: Jože PIHLER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor (UM-FERI) Tajnik: Jurček VOH, UM-FERI Člani: Katarina DEŽAN, UM-FERI Lidija K. KORITNIK, ICEM – TC, Maribor o, Vlasta KRMELJ Energetska agencija za Podravje, Maribor Tine MARČIČ TECES, Maribor Gorazd ŠTUMBERGER, UM-FERI Jože VORŠIČ,UM-FERI
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 78276865V doktorski disertaciji obravnavamo področje enofaznih razsmerniških pretvornikov za posamezne fotovoltaične module, imenovanih mikrorazsmerniki. Pri teh sistemih vhod predstavlja fotovoltaični vir enosmerne in v delovni točki sistema konstantne moči, izhod pa v obliki lokalnega bremena ali električnega omrežja zahteva odjem z izmenično močjo. Posledično je zaradi nenehne razlike v proizvajani in porabljeni moči zahtevana razklopitev s čim manjšo energijsko posodo - razklopitvenim kondenzatorjem, kar predstavlja največji izziv obravnavane tematike, saj vrednost kapacitivnosti, napetostni nivoji in sama velikost razklopitvenega kondenzatorja določajo velikost, ceno in življenjsko dobo celotnega pretvornika. Hkrati velikost pretvornika oz. uporabljenih komponent določa predvsem stikalna frekvenca delovanja sistema, njeno dvigovanje in s tem zmanjševanje velikosti komponent pa omejujejo stikalne izgube uporabljenih tranzistorjev in diod, ki vodijo v slabši izkoristek pretvorbe energije. Glede na te izzive v doktorski disertaciji podajamo pregled obstoječih struktur mikrorazsmernikov in njihovih delovanj. Na podlagi dvostopenjskega mikrorazsmernika z enosmerno zbiralko (DC-linkom), ki dobro zaobide problem velikosti in življenjske dobe razklopitvenega kondenzatorja, smo predlagali novo strukturo pretvornika. Ta uvaja v konfiguracijo vezja aktivni razklopitveni tokokrog z razklopitvenim kondenzatorjem in visokofrekvenčno izmenično zbiralko (HFAC-link) ter v nasprotju z obstoječo rešitvijo omogoča izvedbo mehkega preklapljanja stikal, posledično pa uporabo visoke stikalne frekvence delovanja pretvornika. Zaradi specifičnega načina delovanja smo pri vodenju predlaganega mikrorazsmernika uporabili pulzno gostotno modulacijo. Vodenje pretvornika smo zaradi kompleksnosti in visoke stikalne frekvence (100 kHz) izvedli na programarljivem polju logičnih vrat (FPGA), samo delovanje predlagane strukture mikrorazsmernika pa smo eksperimentalno preverili.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 282658048Član uredniškega odbora od leta 2016
C.04 Uredništvo mednarodne revije
COBISS.SI-ID: 5811028Delo podaja celostno ovrednotenje vplivov generacije jalove moči v fotonapetostnih elektrarnah. Obravnavani so tehnični in ekonomski vidiki generacije jalove moči tako za fotonapetostno elektrarno kot tudi za električno omrežje. Delo kaže, da je za zagotavljanje ustreznih napetostnih profilov smiselno najprej uporabiti generacijo jalove moči, redukcija generacije delovne moči fotonaptostne elektrarne pa je le skrajni ukrep. Z generacijo jalove moči v fotonapetostnih elektrarnah je mogoče zmanjševati izgube v omrežju. Z generacijo jalove moči in redukcijo delovne moči fotonapetostnih elektrarn bi v obstoječih omrežjih brez večjih dodatnih vlaganj lahko bistveno povečali neto letno samozadostnost pri proizvodnji električne energije v kombinaciji z net meteringom.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 19235606Izvedena je tehniška analiza uvedbe lokalnega vodenja nizkonapetostnega omrežja v omrežjih s fotovoltaičnimi sistemi (PVS). Po trenutnih pravilih priključevanja, morajo PVS generirati jalovo moč do faktorja cos(fi) = 0,8 glede na stanje napetosti v točki priključitve. Takšna generacija jalove moči ima na napetostni profil nizkonapetostnega omrežja zanemarljiv vpliv in ne sledi potrebam po jalovi moči v omrežju, vpliva pa na izgube v omrežju. Pri izvedbi predlaganega lokalnega vodenja pametni števci posredujejo trenutno stanje v omrežju podatkovnemu koncentratorju. Ta določi in posreduje referenčne vrednosti za generacijo jalove moči PVS, pri čemer upošteva napetostni profil omrežja in izgube. Omenjen vpliv v obdobju enega leta je v delu ovrednoten za tri različne primere obstoječih omrežij s PVS.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 18749462