Površine streh v urbanih območjih so zanimive za postavitev fotonapetostnih sistemov saj lahko izboljšajo samozadostnost pri oskrbi z električno energijo, hkrati pa lahko prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v teh območjih. Žal površine vseh streh niso primerne za postavitev fotonapetostnih sistemov. Članek se ukvarja z razvrščanjem površin streh v urbanih območjih glede njihove primernosti za postavitev fotonapetostnih sistemov. Pri tem je sončni potencial posameznih streh določen z novo metodo. Slednja združuje topografske podatke urbanega območja, določene s pomočjo podatkov LiDRAR, in večletne časovno odvisne meritve celotnega in razpršenega sončnega sevanja izvedene s piranometrom. Metoda je dopolnjena še s hevrističnim upoštevanjem letnega senčenja zaradi vegetacije in senčenja zaradi okoliškega terena in zgradb, ki je izvedeno z različno resolucijo. Izvedena je obširna analiza različnih pojavov, ki vplivajo na fotonapetostni potencial. Analiza izvedena za primer obstoječe fotonapetstne elektrarne je pokaza 97,4 % odstotno korelacijo med merjenimi in s predlagano metodo izračunanimi rezultati.
COBISS.SI-ID: 16262934
Členek kaže kompetence članov projektne skupine na področju načrtovanja in vodenja pretvorniških vezij. Članek predstavlja na drsnem režimu temelječ postopek za znamjšanje drhtenja navora v direktno navorno vodenega sinhronskega stroja s trajnimi magneti. Pri tem je nezvezno obnašenje razsmernika, ki se obnaša kot napetostni vir, upoštevano in direktno vključeno v načrtovanje in parametrizacijo regulatorja v drsnem režimu. Z vključitvijo prednosti, ki jih prinašata načtrovanje sistema vodenja s spremenljivo strukturo in na dogodkih temelječa sekvenčna struktura vodenja, so izboljšanje lastnoti pogona in učinkovitost vodenja. Prediktivni regulator v drsnem režimu je bil razvit in zasnovan v obliki avtomata končnih stanj, ki je implementiran na FPGA (field-programmable gate array). Razvita, analizirana in eksperimentalno verificirana je bila nova izvedba vodenja navora in hitrosti na osnovi nove FPGA logike.
COBISS.SI-ID: 16609046
Sicer že poznan postopek vodenja toka buck-boost pretvornika s povezovalno dušilko omogoča prehod iz vodenja vhodnega toka v vodenje izhodnega toka in nazaj, glede na trenutno delovno točko in referenčne vrednosti toka. Glavna pomanjkljivost izvedbe vodenja toka z dvema PI regulatorjem je počasen odziv, ko preidemo iz režima vodenja enega toka v režim vodenja drugega toka. Zaradi magnetne sklopljenosti se v področju malih signalov prenosni funkciji sistemov za vodenje vhodnega in izhodnega toka obnašata kot člena prvega reda. Zaradi tega je vodenja vhodnega in izhodnega toka mogoče izvesti s samo enim PI regulatorjem. Tak pristop omogoča hitrejše odzive sistema in hiter prehod iz vodenja vhodnega toka v vodenje izhodnega toka in nazaj. Podani eksperimentalni rezultati kažejo, da takšen pristop ne vpliva na obratovanje v ustaljenih stanjih.
COBISS.SI-ID: 16608534