Vsakdanje, neomejeno, fleksibilno in spontano pogovarjanje med člani spletne skupnosti je pomembno za razvoj občutka pripadnosti skupnosti, vzdržnosti le-te, pa tudi za konstrukcijo identitete, javne sfere in za vzdrževanje samoumevnih struktur življenskega sveta. Medtem ko je odsotnost kvalitet spletnih pogovorov pogosto predmet razprav in raziskav, pa v tem članku zagovarjamo idejo, da je potrebno obravnavati in podvreči kvantiativnemu raziskovanju tudi pozitivne vidike spletnih pogovorov. Namen tega prispevka je vpeljati pojem in mersko lestvico zaznane kvalitete spletnih pogovorov in raziskati psihometrične lastnosti merskega inštrumenta z vidika vsebinske, konvergentne, disriminantne in kriterijske veljavnosti in zanesljivosti. Članek predstavi pet-faktorsko strukturo kvalitete pogovorov, ki je testirana na vzorcu 1276 članov spletnih skupnosti. Konfirmatorna faktorska analiza potrdi večdimenzionalno strukturo, medtem ko korelacijska in regresijska analiza pokažeta dovolj visoke vrednosti konvergentne, diskrimnantne in kriterijske veljavnosti. Predstavljene so sugestije za nadaljno izboljšavo merskega inštrumenta in potencialne rabe merskega inštrumenta za raziskovanje in razumevanje fenomenov v spletnih skupnostih.
COBISS.SI-ID: 32641117
Analiza vloge spletnih skupnosti v opolnomočenju je v teoretsko-metodološkem raziskovanju večinoma zapostavljena, če pa že, se fokusira predvsem na individualno opolnomočenje ljudi v spletnih podpornih skupinah. V prispevku je predlagano, da je za analizo potencialov spletnih skupnosti za opolnomočenje potrebno upoštevati tako individualno kot kolektivno dimenzijo, kar je še posebej pomembno, saj sta si ti dve dimenziji lahko nasprotujoči. Teorija opolnomočenja omogoča analizo rezultatov opolnomočenja v spletnih skupnostih na psihološki ravni. Poleg tega pa za razumevanje pogojev skladnosti individualnega in kolektivnega opolnomočenja uvedemo mehanizem komunikativne interakcije. Hipotezam, ki so izluščene iz teorije opolnomočenja smo dodali hipoteze našega komplementarnega pristopa in jih testirali na neslučajnem vzorcu članov spletnih skupnosti. Rezultati kažejo, da lahko psihološko razumevanje procesov opolnomočenja na področju psihologije skupnosti obogatimo z dognanji, ki jih dobimo z uvedbo komnuikacijske perspektive teh procesov.
COBISS.SI-ID: 32683357
Namen prispevka je bil analizirati trende mladinske politične participacije. Analizirali sva različne sekundarne podatke. Podatki o Sloveniji sva primerjali z drugimi evropskimi državami. Podatki kažejo, da je zanimanje za politiko in tekoče zadeve države/regije/mesta nižje med mladimi v Sloveniji kot v povprečju med mladimi v EU-15. Vodilni politiki in politične stranke so bili že leta 2000 med mladimi najmanj zaupanja vredni, takoj za EU in predsednikom države. Nizko zaupanje v politiko in občutek nemoči v zvezi z institucionalizirano politiko se nadaljujejo tudi v negativno dojemanje lastne moči za vpliv na družbene spremembe na splošno. Vendar pa podatki za Slovenijo kažejo, da politično in zlasti širše družbeno udejstvovanje mladih (za razliko od konvencionalne politike) še ni povsem zamrlo. Gre prej za umik iz klasičnih institucij nasproti prilagojenih, pretežno elektronsko posredovanih praks, ki so pretežno iz socio-kulturne in politične narave in so neposredno povezane z življenjskim slogom mladih.
COBISS.SI-ID: 33162077