V prispevku na vzorcu 525 izjav iz slovenskega parlamenta predstavimo izbrane vidike (ne)deliberativnosti v razpravah o Družinskem zakoniku (DZak) v obdobju 2009-2011, pri čemer na osnovi konceptualno nadgrajenega Indeksa kakovosti diskurza (DQI) analiziramo naslednje deliberativne standarde: participacijo akterjev, utemeljevanje zahtev v razpravah znotraj zakonodajnih teles in (ne)spoštljivost. Rezultati kažejo na sorazmerno nizko stopnjo deliberativnosti glede na večino standardov, ki so vključeni v DQI. Poleg relativno visokega deleža izjav brez argumentacije in nespoštljivosti so posebej izrazite razlike glede na spol razpravljavcev, njihovo (ne)podporo zakoniku, pa tudi glede na to, ali gre za predstavnike političnih skupin, civilne družbe ali vlade.
COBISS.SI-ID: 33786973
Spoštljivost komuniciranja je eden ključnih kriterijev kvalitetne deliberacije, hkrati pa tudi najbolj nejasen in problematično merjen pojem na področju raziskovanja deliberacije. Osrednji namen članka je predstaviti konceptualno-teoretične izzive pri poskusu natančnejše opredelitve pojma spoštljivosti, ki nato služijo kot prizma za evalvacijo veljavnosti obstoječih načinov merjenja spoštljivosti v deliberaciji. Na podlagi razprave o spoštljivosti kot dejavniku, ki vpliva na ostale komponente deliberacije, je osnovana hipoteza, ki služi preverjanju kriterijske veljavnosti. V empiričnem delu je na osnovi razprav o Družinskem zakoniku z uporabo logistične regresije ugotovljena šibka kriterijska veljavnost alternativnega merskega inštrumenta, ki pa odpira možnosti za nadaljnjo optimizacijo.
COBISS.SI-ID: 33787229
Članek koncipira medosebno komuniciranje kot kooperativni dialog, pri čemer gre za razliko od konfliktnih in instrumentalnih koncepcij komuniciranja za naslednje maksime: aktivna, enakovredna udeleženost oz. sodelovanje vseh sporočevalcev, vzajemna spoštljivost in odgovornost do drugega, odkrito in iskreno komuniciranje, odprtost za spremembe lastnih pogledov, soustvarjanje pomenov. Dialog ni zgolj način medosebnega komuniciranja, prvenstveno gre za notranjo naravnanost oz. epistemološko pozicijo, za katero se je treba zavestno odločiti in jo razvijati. Namesto tekmovalnosti, konformnosti, neiskrenosti, (prikritega ali odkritega) antagonizma, nezaupanja dialog prinaša kooperativnost, solidarnost, zaupanje, vzajemno odgovornost, skrb. Kot tak je dialog normativni ideal, ki pa se v praksi relativno redko udejanja. V članku raziščemo dejavnike v socialnem kontekstu, ki ovirajo njegovo udejanjanje. To so po eni strani predvsem institucionalno dodeljene oz. pridobljene pozicije, ki pogosto implicirajo nesimetrije v razporeditvi komunikacijskih možnosti (oz. večinski aktualni institucionalni okviri in načini delovanja znotraj njih), po drugi strani pa omenimo osebne (psihološke) dejavnike, ki ovirajo dialoško naravnanost.
COBISS.SI-ID: 33787485