Članek o pasijonskem mističnem izročilu, kot ga je razvil srednjeveški teolog Jan van Ruusbroec. Njegov vpliv na poznejšo baročno duhovnost je bil izjemen. Bil je priljubljen avtor baročnih kapucinov, in sicer, kot dokazuje gradivo v knjižnicah, tudi na Slovenskem.
COBISS.SI-ID: 1536368580
Znanstveni prispevek k irenologiji (mirovne študije): pojem "notranjega mira", ki izhaja iz krščanske mistike, je aplikabilen na kompleksno področje sodobnega diskurza o miru.
COBISS.SI-ID: 1537404868
Če je Origen v okviru tedanje helenistične filozofije vedno govoril o zvezdah kot o zunanjih kozmičnih bitnostih, ki so precej podobni angelom, le da imajo snovna telesa, pa so njegov poznejši učenec Evagrij Pontski in za njim nestorijanski sirski mistiki 7. in 8. stoletja takšna kozmološka razglabljanja v okviru svoje mistike izrazito radikalizirali. Zvezde zanje niso več objekti zunanjega sveta, ampak brezoblični liki na firmamentu uma oziroma duše. In ultima analysi pa je zvezda "šifra" za dušo samo, ki se zedinja s primordialno svetlobo Sonca, se pravi Boga. Takšna do skrajnosti "interiorizirana" astronomija oziroma astrologija je edinstven pojav na poligonu poznoantične religioznosti in doslej v strokovni literaturi še ni bil obravnavan. Pomemben je tudi za preučevanje asketske literature na Zahodu vse do baroka.
COBISS.SI-ID: 55766882
Skoraj "pozabljeni" angleški baročni teolog, mistik in pesnik Thomas Traherne je pomembno odkritje ne samo za sodobno anglistiko, ampak tudi za evropsko kulturno zgodovino nasploh. Sestavek se ukvarja s strukturno primerjavo med Trahernom in Matijem Kastelcem, ki ga slovenska kulturna zgodovina ima za prvega slovenskega baročnega avtorja. Poleg "teologije križa" so obema skupne zlasti teološke meditacije o večnosti. Njun skupen vir pa so nedvomno jezuitski meditativnokontemplativni spisi, ki so se v 17. stoletju razširili po vsej Evropi. Primer Thomasa Traherna lahko služi kot dokaz, da je tudi slovenski religiozni barok tedaj dosegal evropsko raven.
COBISS.SI-ID: 56719970
Ozadje Gosarjeve misli o krščanski duhovnosti, kot jo razvija v svojem poznem delu "Eden je Gospod: misli o Božjem kraljestvu na zemlji", je izrazito vezano na srednjeveško in baročno krščanstvo. Tu gre misliti zlasti na frančiškanskokapucinsko demokratizacijo "visoke" duhovnosti. Preprosti človek, predvsem laik, ima v modernem svetu nalogo, da živi kot "drugi Frančišek", da torej razvija tako kontemplativno kot aktivno razsežnost duhovnega življenja.
COBISS.SI-ID: 55849314