Zemeljski plazovi so izrazito lokalni problem, 15-letno povprečje škode, povzročene zaradi plazov predstavlja 7,6 % skupne škode nastale zaradi naravnih nesreč v Sloveniji. V preteklih 15 letih je zaradi dogodkov povezanih s plazovi umrlo več kot 10 ljudi. Obseg škode (in izgubo življenj) bi bilo mogoče zmanjšati, v nekaterih primerih tudi preprečiti z zanesljivim, v realni čas postavljenim sistemom zgodnjega opozarjanja na nevarnost proženja zemeljskih plazov. Posledično je Urad Republike Slovenije za zaščito in reševanje (Ministrstvo za obrambo) naročil projekt MASPREM, katerega cilj je bil izdelati dinamični model, ki preko javne spletne aplikacije napoveduje katera območja so ob (ne)primernih vremenskih razmerah izpostavljena nevarnosti proženja zemeljskih plazov. Sistem temelji na dinamičnih rezultatih treh različnih modulov: modela napovedi padavin, modela verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov in modela sprožilnih količin padavin. Rezultat napovedi je prikazan s pomočjo spletne aplikacije za zgodnje opozarjanje na nevarnost proženja zemeljskih plazov, vendar je zaradi testnega obdobja delovanja sistema rezultate napovedi potrebno obravnavati previdno.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 2281301Izdelali smo 1. del kataloga aktivnih in potencialno aktivnih prelomov v Sloveniji, ki zajema prelome v zahodni in osrednji Sloveniji. V okviru kataloga smo seizmotektonsko parametrizirali vsak prelom in ocenili njegov potresni potencial. Delo je sinteza obsežnega kritičnega pregleda dostopnih podatkov in številnih preteklih raziskav, ki so jih opravili tudi člani programske skupine. Rezultat dela je karta in digitalna baza aktivnih in potencialno aktivnih prelomov, njihova seizmotektonska parametrizacija in tolmač. Rezultate bo pooblaščena slovenska agencija uporabila neposredno kot vhodne podatke za izdelavo nove karte potresne nevarnosti Slovenije, ki bo vplivala na predpise o protipotresni gradnji, prostorskem planiranju in na ozaveščanje o potresni nevarnosti.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
Hidrogeološka karta je ena glavnih aplikativnih nadgradenj osnovne geološke karte in ena najbolj uporabljanih geoloških tematskih kart. Predstavlja podlago v številnih segmentih upravljanja voda in prostora ter je pomembno izhodišče strateškega in kratkoročnega načrtovanja. Poznavanje hidrogeološke zgradbe je prvi pogoj za oceno stanja nacionalnih podzemnih vodnih virov, njihovo varovanje in trajnostno upravljanje. Upravljanje podzemne vode po posameznih vodonosnih sistemih ali celo zajetjih pa zahteva podrobnejše hidrogeološke prostorske podlage in terenske podatke, zbrane in obdelane v merilu 1 : 25.000 ter organizirane v informacijski sistem hidrogeološke karte. Tako zasnovan sistem omogoča sproten vnos in hiter pregled vsebin ter pripravo in izris tematskih hidrogeoloških kart v okolju GIS z uporabo mednarodnih standardov s tega področja, upoštevajoč zahteve evropske direktive o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v EU (INSPIRE). Na podlagi teh smernic je bilo v letu 2014 preizkusno obdelano območje Iškega vršaja na južnem obrobju Ljubljanskega barja. Člani PS so pripravili geološke podlage v tem projektu, s katerim je Geološki zavod Slovenije ob podpori MOP ter ARSO zagotovil metodološke smernice za sistematično pripravo hidrogeoloških vsebin.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 2358613Geološka karta Krasa 1 : 50.000 predstavlja karto matičnega Krasa in je bila izdelana na osnovi doslej napravljenih geoloških kart tega območja (Jurkovšek et al., 1996; Jurkovšek, 2008, 2010). Karta je preglednega značaja in vključuje vse glavne litostratigrafske enote in osnovne strukturno-tektonske elemente, ki so potrebni za splošno uporabo.
F.35 Drugo
Dokumentarni film o projektu RoofOfRock - Apnenec kot skupni imenovalec naravne in kulturne dediščine vzdolž kraške obale jadranskega morja. Namen projekta RoofOfRock je vzpostaviti skupni temelj za trajnostno rabo, zaščito in promocijo ploščastih apnencev ter oblikovati uporabne smernice za trajnostno upravljanje ploščastih apnencev kot skupne naravne in kulturne vrednote na celotnem projektnem prostoru. Člani programske skupine vodimo ta projekt, financiran v okviru Jadranskega čezmejnega programa IPA, v katerem sodeluje 10 projektnih partnerjev iz 4 držav.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 2365269