Stik med Alpami in Dinaridi na severovzhodnem robu Jadranske mikroplošče predstavlja ključno mesto za razumevanje interakcije mikroplošče s stabilno Evrazijo. O tem, kako se recentne deformacije zaradi rotacije Jadranske mikroplošče absorbirajo v Dinaridih je le malo znanega. Na podlagi morfotektonskih analiz iz satelitskih in letalskih posnetkov, detajlnih topografskih kart in digitalnih modelov višin, kombiniranih s terenskimi raziskavami, smo detajlno kartirali potek treh glavnih aktivnih prelomov v severnih Dinaridih. Na teh prelomih so bili z geomorfnimi in geološkimi kriteriji ugotovljeni kumulativni premiki od nekaj metrov do nekaj kilometrov in datirani z metodo 36Cl. Iz teh rezultatov je bil ugotovljen skupni desni premik 3.8 ± 0.7 mm/leto v smeri N317. Primerjava dobljene vrednosti s predvideno kinematiko Jadranske mikroplošče kaže, da severni Dinaridi absorbirajo večino deformacije med Jadransko mikroploščo in Evrazijo in tako predstavljajo vzhodni rob mikroplošče. Pridobljeni podatki o plio-pleistocenski kinematiki prelomov potrjujejo, da so premiki nastopili v zgodnjem pliocenu in kažejo na veliko spremembo v kinematiki na prehodu iz starejšega v srednji pleistocen.
COBISS.SI-ID: 2562133
Zanesljiva ocena potresne nevarnosti je na območju Ljubljane, ki je potresno ogrožena in kjer lahko pričakujem izrazitejše vpliva lokalne geološke zgradbe na potresno nihanje tal, zelo pomembna. Ker so bile dosedanje raziskave teh vplivov nezadostne, smo izvedli obsežne raziskave z metodo mikrotremorjev. Izdelane karte lastnih frekvenc sedimentov in amplitude spektralnih razmerij so pokazala jasne razlike med delom Ljubljane, ki je zgrajen na mehkih jezerskih sedimentih in delom, ki leži na produ. Z meritvami mikrotremorjev v značilnih, predvsem javnih objektih, smo določili njihove glavne resonančne frekvence. Pri tem smo razvili novo metodo, ki daje boljše podatke od do sedaj uveljavljenih metod. S primerjavo vseh meritev smo identificirali stavbe za katere obstoja nevarnost resonance med tlemi in objekti. Raziskava predstavlja pomemben prispevek k kvantitativni oceni vpliva mehkih sedimentov na potresno nihanje tal v velikih urbanih območjih.
COBISS.SI-ID: 795230
Na zahodnem, pasivnem robu Tetide, se je v poznem triasu, po globalni klimatski spremembi (karnijski pluvialni dogodek), ki je povzročila krizo v razvoju obrobljenih, visoko reliefnih karbonatnih platform, ponovno izoblikovala obsežna karbonatna platforma. Periplimsko zaporedje te epikontinentalne karbonatne platforme (glavni dolomit, dachsteinski apnenec) obsega veliko območje v Mediteranski regiji. Vendar pa sama iniciacija platforme še ni popolnoma raziskana. Prvotna depozicijska geometrija prehoda iz platforme v bazen je bila raziskana v njenem severovzhodnem delu, v bližini meje med Italijo in Slovenijo, kjer je izjemno dobro vidna in ohranjena. Ta stratigrafski interval je bil koreliran s tuvalskimi zaporedji Dolomitov, kar je omogočilo prikaz depozicijskega sistema na obsežnem, več sto kilometrskem območju. Ta veliki depozicijski sistem kaže podobnosti z nekaterimi paleozojskimi in mezozojskimi karbonatnimi telesi (npr. permski Capitan grebenski kompleks, anizijska Latemarska platforma), tako v arhitekturnem smislu, kot tudi v prevladujočih karbonatnih konstruktorjih. Mikrobialno dominantna karbonatna produkcija je značilna za zunanjo platformo in zgornje pobočje. Okrevanje visoko reliefnih mikrobialnih karbonatnih platform označuje zaključek karnijskega pluvialnega dogodka v tuvalu Tetide.
COBISS.SI-ID: 2693205
Članek opisuje opazovanje pobočnih masnih premikov na plazu Potoška planina, ki se nahaja v Karavankah v SZ Sloveniji. Opazovanje pobočnih masnih premikov se je izvajalo v spodnjem delu plazu na t.i. peti plazu z uporabo rezultatov dveh neodvisnih geodetskih metod. Plazeča masa na tem območju je sestavljena iz tektonsko pretrtih in preperelih permokarbonskih klastičnih kamnin, ki so pokrite z znatno količino pobočnega grušča, ki je podvržen nestabilnosti. Dodatno, potok Bela, ki prečka obravnavano območje, povzroča erozijo in pospešuje mobilizacijo materiala po pobočju navzdol. Z namenom oceniti dinamiko pobočnih masnih premikov za obdobje opazovanj 22,5 mescev je na obravnavnem območju bil vzpostavljen sistem za opazovanje, ki združuje periodične meritve z zračno fotogrametrijo in tahimetrične izmere. Rezultati raziskav so pokazali, da so na območju pete plazu Potoška planina, prisotni konstantni premiki z lokaliziranimi hipnimi površinskimi premiki.
COBISS.SI-ID: 2566485
V Sloveniji in v njeni neposredni okolici obstaja veliko različnih plazov, ki so bili v okviru študijske ekskurzije predstavljeni na 4. svetovnem forumu o plazovih. Osnovna skupna značilnost zemeljskih plazov, ki se nahajajo v dolini Vipave in dolini Soče (Slano blato, Rebrnice, Stogovce, Stože, Strug) je visoka plazovitost zaradi močnih padavin in namočenosti. Ti plazovi se uvrščajo med t.i. kompleksne plazove, pri katerih se lahko plazovita masa spremeni v uničujoči drobirski tok. Glavni vzrok nastanka teh plazov so narinjeni karbonatni bloki na mehke flišne kamnine, ki so slabo prepustne za vodo. Zaradi številnih prelomov in razpok, voda v karbonatih lažje prehaja v klastične ne propustne plasti, ki povzročajo premike. Geološka zgradba plazov, velikost zrn in drsna ploskev so parametri, po katerih se posamezni plazovi ločijo med seboj. Na splošno se vsi plazovi uvršajo med t.i. plazove, ki jih je sprožilo deževje in neugodna geološka zgradba. Podobni pogoji vladajo tudi v zaledju Koroške Bele, kjer je v 18. stoletju drobirski tok že deloval. Aktivni premiki in geomehanske lastnosti materiala kažejo, da bi se v času intenzivnih padavin plaz lahko spremenil v drobirski tok.
COBISS.SI-ID: 8095585
Na osnovi bio- in litostratigrafije smo proučili zgornjepermske in spodnjetriasne plasti profila Masore v zahodni Sloveniji. V profilu prevladuje karbonatno zaporedje Bellerophonske formacije, ki bila odložena v okolju plitvomorske rampe v zahodnem delu Paleo-Tetide. Permsko-triasni mejni interval (PTB) označujejo laminirani mikrobialiti - stromatoliti, ki so interpretirani kot globlji del rampe. Najdeni konodontni elementi so omogočili izdvojitev zgornjepermske cone Hindeodus praeparvus (changhsingij) v Bellerophonski formaciji. Gondolellide so dokumentirane v prehodnem PTB intervalu z mikrobialnim mikrofaciesom, medtem ko je cona Isarcicella staeschei (spodnji griesbachij, spodnji trias) ugotovljena v tektonsko ločeni Werfenski formaciji tik nad mikrobialnim mikrofaciesom. Foraminifere iz najnižjega dela mikrobialitov kažejo, da je vsaj ta del profila še zgornjepermske starosti.
COBISS.SI-ID: 2689877
Razvoj metod daljinskega opazovanja omogoča vedno novo uporabo teh metod na različnih področjih raziskovanja Zemljinega površja. V zadnjem desetletju se metode daljinskega opazovanja in zaznavanja usmerjajo na področje spremljanja naravnih in drugih nesreč ter preprečevanja posledic in njihovega upravljanja. Eno izmed področij, na katerih združitev podatkov daljinskega zaznavanja in podatkov terenskih opazovanj omogoča boljše razumevanje pojavov, so meritve premikov zemeljskih plazov. V mednarodnem projektu Integrated Interferometry and GNSS for Precision Survey (I2GPS) smo projektni partnerji razvili novo, kombinirano enoto za opazovanje premikov v trirazsežnem prostoru. Metoda temelji na združenih merilnih napravah radarske interferometrije (PSI) in GPS. Testno območje za razvito opremo je bilo na plazu nad Koroško Belo pri Jesenicah.
COBISS.SI-ID: 2257749
Tako v Sloveniji kot tudi po svetu so zemeljski plazovi, sproženi ob intenzivnih padavinah, zelo pogost pojav, ki lahko povzročijo veliko gmotno škoda in včasih terjajo tudi človeške žrtve. Z namenom preventivnega obvladovanja zemeljskih plazov sproženih zaradi intenzivnih padavin, številni raziskovalci po svetu razvijajo modele za napovedovanje plazov in sisteme zgodnjega opozarjanja, ki temeljijo na napovedi padavin. V ta namen se v zadnjih treh desetletjih uporabljajo t.i. sprožilne količine padavin, s katerimi se določa verjetnost proženja plazov glede na količino padavin. Ta članek govori o določanju sprožilnih količin padavin za primer nevarnosti proženja zemeljskih plazov v Sloveniji z uporabo programa MaCumBA(ang. Massive Cumulative Brisk Analyzer). Ta raziskava predstavlja enega prvih poskusov določanja I-D sprožilnih količin padavin za območje Slovenije in se lahko smatra kot pomemben korak k vzpostavitvi enotnega sistema zgodnjega opozarjanja za celotno državo.
COBISS.SI-ID: 2542165
Članek obsega prvo celovito študijo zgornjekredne sedimentacijske in tektonske dinamike najbolj severnih delov Jadranske karbonatne platforme. Zajema obsežno območje in vključuje številne geološke profile. Izrazita diferenciacija sedimentacijskih okolij skozi čas in na različnih delih platforme kaže na vpliv različnih notranjih (položaj na platformi) in zunanjih (npr. gibanje gladine morja in tektonske razmere na bližnjih robovih tektonskih plošč) faktorjev na dinamiko sedimentacije.
COBISS.SI-ID: 42676013
Z geomorfološkemi analizami LiDAR podatkov smo določili kinematske značilnosti Idrijskega preloma. 100 km dolg Idrijski prelom s slemenitvijo N310° in vpadom okrog 80°NE je najverjetneje bil vir potresa leta 1511 z magnitudo 6.8. Podrobno smo raziskali njegovo prelomno traso vzdolž 20 km dolgega koridorja v osrednjem delu preloma. Morfološki dokazi, kot so zamiki vodotokov, grebenov in suhe doline, nakazujejo aktivni premik ob prelomu. Na treh lokacijah je bil izmerjen skupni desni zamik geomorfoloških indikatorjev (35 m 65 m, 140 m, 360 m) in značilna vertikalna komponenta premika je bila ugotovljena na podlagi smeri premika med 0 in 33°. Določen je bil vektor premika s smerjo N303°N310°. Povprečna hitrost premika ob Idrijskem prelomu je bila ocenjena na okrog 1,5 mm/leto v zadnjih 20 tisoč letih.
COBISS.SI-ID: 2273877