Predstavljena je primerjava uporabe radarske metode permanentnih sipalcev (PSI) in klasične terenske meritve za spremljanje pobočnih masnih premikov deponije hidrometalurških odpadkov. Metodi sta primerjani na plazu, ki se je sprožil po obilnem deževju novembra 1990 in se nahaja na odlagališču odpadkov iz procesa ekstrakcije amonijevega diuranata ("rumene pogače") iz uranove rude, ki je odložena na jalovini Boršt (nekdanji rudnik urana Žirovski vrh). Čeprav plaz direktno ne ogroža tamkajšnjih prebivalcev se je zaradi možne okoljske kontaminacije in nestabilnosti na odlagališču vzpostavilo spremljanje premikov z različnimi terenskimi metodami. Tudi radarska metoda PSI, v sklopu katere so se pridobili podatki za celotno Škofjeloško-Cerkljansko območje, je na območju aktivnega plazišča zaznala premike lezenja v obdobju od 1992 do 2000. Rezultati korelacije PSI in terenskih podatkov potrjujejo, da so sanacijska dela deloma zaustavila plazenje kar potrjujejo tudi PSI analize pred in po sanacijskih delih na plazu. Kljub nekaterim omejitvenim dejavnikom primerjave dveh različnih vrst podatkov se je izkazalo, da je PSI metoda lahko uporabna kot dopolnitveni vir informacij k terenskim tehnikam, še posebno na območjih, kjer je meritve potrebno izvajati daljše časovno obdobje.
COBISS.SI-ID: 2234197
Članek opisuje del rezultatov projekta I2GPS (Galileo), namenjenega razvoju inovativne naprave, sestavljene iz aktivnega oddajnika radarskih signalov (CAT) in GPS antene. Naprava omogoča sočasno merjenje in navzkrižno primerjavo rezultatov z milimetrsko natančnostjo. Prednosti so: (1) vse prednosti CAT (majhen, lahek, neinvaziven, uporaben v povezavi z mnogimi sateliti in trajektorijami), (2) absolutna umeritev PSI podatkov, (3) velika frekvenca meritev GPS omogoča spremljanje hitrih premikov v 3D in (4) vertikalno komponento lokalnega hitrostnega polja lahko pridobimo iz InSAR podatkov. Za testno območje je bil izbran plaz na Potoški Planini. Preliminarni rezultati nakazujejo potrebo po zagotovitvi nekaterih ključnih pogojev za operativno terensko delovanje sistema. Meritve so omogočile oceno plazljivosti in dokazale uporabnost skupne uporabe InSAR in GPS meritev na plazljivih območjih. Meritve z InSAR in GPS so bile medsebojno primerjane za ugotavljanje skladnosti metod pri opazovanju procesov masnega premikanja.
COBISS.SI-ID: 2257749
Z geomorfološkemi analizami LiDAR podatkov smo določili kinematske značilnosti Idrijskega preloma. 100 km dolg Idrijski prelom s slemenitvijo N310° in vpadom okrog 80°NE je najverjetneje bil vir potresa leta 1511 z magnitudo 6.8. Podrobno smo raziskali njegovo prelomno traso vzdolž 20 km dolgega koridorja v osrednjem delu preloma. Morfološki dokazi, kot so zamiki vodotokov, grebenov in suhe doline, nakazujejo aktivni premik ob prelomu. Na treh lokacijah je bil izmerjen skupni desni zamik geomorfoloških indikatorjev (35 - 65 m, 140 m, 360 m) in značilna verikalna komponenta premika je bila ugotovljena na podlagi smeri premika med 0 in 33°. Določen je bil vektor premika s smerjo N303°-N310°. Povprečna hitrost premika ob Idrijskem prelomu je bila ocenjena na okrog 1,5 mm/leto v zadnjih 20 tisoč letih.
COBISS.SI-ID: 2273877
Poznavanje funkcije konodontnih elementov v veliki meri temelji na analizi morfološke podobnosti P1 elementov nekaterih sorodnih vrst. Na osnovi stereotipnega vzorca rotacijske okluzije sklepamo, da ta lahko predstavlja splošen model vsaj za P1 elemente ozarkodinin. Testirali smo splošnost tega okluzalnega modela s pomočjo funkcionalne analize P1 elementov vrste Pseudofurnishius murcianus, ki imajo na videz podobne homologne elemente kot gnathodidi. Naša integrirana funkcionalna analiza več artikuliranih klustrov P1 elementov je obsegala fizično in virtualno okluzalno analizo, ki je bila omejena z analizo mikroobrabe in ostrino elementov. Vsi dokazi podpirajo okluzalni model. Jasno je, da rotacijski okluzalni model ni splošen za P1 elemente ozarkodinin in verjetno je bila med konodonti okluzalna kinematika raznolika kot je različna morfologija elementov. Ta raziskava je osvetlila raznolikost okluzalne kinematike in s tem način hranjenja pri konodontih ter tako dopolnila razumevanja vloge te pomembne, obsežne in raznolike skupine paleozojskih in mezozojskih morskih ekosistemov.
COBISS.SI-ID: 2284373
Pri izkoriščanju flišoidnih kamnin v kamnolomih je prisotnost kraških pojavov kot so jame in freatični kanali v karbonatih lahko zelo nevarna. Analizirali smo uporabnost georadarja za zaznavanje kraških votlin in diskontinuitet, ki lahko predstavljajo možne ploskve zdrsa v flišoidnih kamninah kamnoloma Rodež pri Anhovu. Izmerili smo 21 profilov na treh etažah z uporabo nezaščitene RTA antene in rezultate primerjali s podatki podrobnega strukturnega in litološkega kartiranja. Uspeli smo locirati več kraških votlin in potrdili obstoj diskontinuitet, ki so bile zaznane samo z uporabo georadarja. Vendar pa je korelacija z geološkimi podatki dala bolj podroben vplogled v strukturne razmere območja. Različne družine diskontinuitet so posledica predvsem zmične tektonike in gradacijske anizotropne litologije. Kompleksnost presekov različnih strukturnih diskontinuitet in mehanskih lastnosti kamnin prispeva k oblikovanju drsnih ploskev in razvoju kraških pojavov.
COBISS.SI-ID: 1435999