Delo predstavlja obsežno in natančno geokemično študijo o urbanih materialih v našem najstarejšem rudarskem mestu, to je v Idriji. Obravnavano mesto predstavljata specifičen primer urbanega okolja, ki je zaradi 500-letnega rudarjenja izjemno onesnaženo. S sistematičnim proučevanjem tal, sedimentov ter hišnega prahu so bile raziskave usmerijene v ugotavljanje vsebnosti in prostorske porazdelitve živega srebra in drugih kovin v obravnavanih materialih. Uporaba hišnega prahu, kot vzorčnega sredstva v urbanem okolju Idrije, je zelo dobrodošla novost. Določene so bile kemijske zvrsti živega srebra in vodotopne in v želodcu topne vsebnosti živega srebra, kar je novost pri raziskavah v Idriji. Urbani materiali Idrije so močno obremenjeni z živim srebrom, ki je prisotno v takšnih oblikah, da lahko migrira v globlje dele tal ali v podzemno vodo ter lahko povzroča morebitne negativne posledice pri lokalnemu prebivalstvu. Opredelitev vsebnosti vodotopnega in v želodcu topnega živega srebra v obravnavanih materialih je pomemben in koristen podatek za razumevanje izjemno visokih vsebnosti celotnega živega srebra na obravnavanem območju. Doktorsko delo kandidatke predstavlja pomemben doprinos k novim znanstvenim spoznanjem o geokemičnih procesih v urbanem okolju Idrije, ki je močno obremenjeno z živim srebrom.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 1181022V obdobju od 2009 do 2011 so potekale geokemijske in izotopske raziskave podzemnih vod Slovenije v vodonosnikih, katerih geološka zgradba vključuje najbolj reprezentativne litološke in litostratigrafske enote. Namen raziskave je bilo ugotoviti v kolikšni meri vplivajo litološka zgradba vodonosnika, podnebne značilnosti napajalnega zaledja in raba tal na kemijsko in izotopsko sestavo podzemne vode. V vzorčno mrežo je bilo vključenih 87 vzorčnih mest (izviri, vrtine, vodnjaki), ki so bila enakomerno razporejena po celotnem ozemlju. Podzemna voda je večinoma mlada, ki jo napajajo padavine iz zračnih mas severnega Atlantika in Sredozemlja. Z določitvijo višinskega in celinskega izotopskega efekta v podzemni vodi so bile ugotovljene nadaljnje značilnosti napajalnega zaledja podzemnih vod. Glavni procesi, ki vplivajo na kemijsko in izotopsko sestavo podzemnih vod so raztapljanje karbonatnih kamnin, ki so v Sloveniji najbolj razširjene, ter v manjši meri raztapljanje silikatnih kamnin, kjer v napajalnem zaledju prevladujejo magmatske in metamorfne kamnine. Na kemizem podzemne vode prav tako vpliva bližina morja. Kemijska sestava podzemne vode v nižinskih aluvialnih ravnicah odraža vpliv kmetijske dejavnosti ter uporabo gnojil, saj so tla in podnebje ugodni za pridelavo kmetijskih pridelkov. Nadalje se v podzemni vodi prav tako odraža vpliv urbane rabe prostora, ki je posledica dotrajanih in neustreznih kanalizacijskih sistemov ali greznic in soljenja cest. Na osnovi merjenih vrednosti geokemijskih parametrov in vzrokov njihovega pojavljanja so bile določene tipične vrednosti glede na prevladujočo litološko in litostratigrafsko enoto v zaledju podzemne vode, ter koncentracije naravnih ozadij za izbrane kemijske parametre, katerih izvor v podzemnih vodah je predvsem antropogen.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 3287035V letu 2014 smo nadaljevali delo v zvezi z Načrtom upravljanja voda v Republiki Sloveniji, ki smo ga pripravili za Ministrstvo za okolje in prostor. Načrt zajema celovito upravljanje površinskih in podzemnih vod v Sloveniji, od ocene kemijskega in količinskega stanja do predloga ukrepov za izboljšanje stanja vodnih teles, za katera obstaja nevarnost, da do leta 2020 ne bodo dosegla dobrega kemijskega oziroma količinskega stanja. Geološki zavod Slovenije je v okviru Načrtaupravljanja voda pokrival problematiko podzemnih vod. V seriji poročil smo izdelali metodologijo in oceno razpoložljivih in izkoristljivih količin podzemne vode po posameznih telesih podzemne vode, opredelili prepovedi, pogoje in omejitve rabe vode za toplotne črpalke in termalno vodo, nadgradili analizo obremenitev in vplivov, pregledali ekosisteme odvisne od stanja podzemnih voda ter izdelali model za odločanje o učinkovitosti ukrepov za izboljšanje kemijskega stanja podzemne vode.
F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 2347605Doc. dr. Mateja Gosar opravlja funkcijo glavne in odgovorne urednice osrednje slovenske znanstvene revije Geologija s 60 letno zgodovino in tradicijo. Geologija ima mednarodni uredniški odbor. V njej objavljajo domači in tuji raziskovalci. Prispevki obravnavajo tematiko geoloških kart, stratigrafije, paleontologije, mineralogije, mineralnih surovin, hidrogeologije, varstva okolja in geokemije, geohazarda, seizmologije ter geoinformacijskih in drugih dejavnosti
C.05 Uredništvo nacionalne revije
Geologia Croatica je znanstvena revija Hrvaškega geološkega inštituta in Hrvaškega geološkega društva, ki se ukvarja z vsemi vidiki geoznanosti, s poudarkom na Dinaridih, JadranskoMediteranski regiji, Panonskem bazenu in raziskavah kraških območij. Izhaja trikrat na leto v angleškem jeziku in je zelo spoštovana v mednarodni znanstveni skupnosti.
C.04 Uredništvo mednarodne revije