Članek obravnava izotopsko sestavo kisika (?18O) v podzemni vodi, ki predstavlja naravno sledilo in omogoča boljše razumevanje vodnega cikla, glede na izvor, dinamiko in interakcijo s površinsko vodo. Vzorci za ?18O v podzemni vodi so bili odvzeti v obdobju 2009-2011 in sicer 2-krat na 83 lokacijah po vsem slovenskem ozemlju. Za napovedovanje vsebnosti ?18O v podzemni vodi so bile uporabljene metode navadnega krigiranja, večkratne linearne regresije in umetne inteligence, natančneje nevronske mreže – večslojni perceptron. Kot vhodni podatki so bili vključeni rezultati izotopskih (?18O) analiz podzemne vode ter nekateri prostorski podatki (nadmorska višina in naklon terena, oddaljenost od Jadranskega morja in podnebne značilnosti območja). Primerjava različnih modelov je bila narejena na osnovi validacijskega niza podatkov ?18O v podzemni vodi, ki so bili neodvisni od učnega niza podatkov. Na podlagi validacijskega niza podatkov, se je metoda umetne inteligence - nevronske mreže izkazala kot najprimernejši pristop za napovedovanje ?18O v podzemni vodi, saj so bila odstopanja od dejanskih / izmerjenih vrednosti v podzemni vodi najmanjša.
COBISS.SI-ID: 2705493
V članku je predstavljena uporaba enostavne in stroškovno učinkovite naprave za pasivno vzorčenje z integriranim aktivnim ogljem, s katero lahko preverimo možnost določitve prisotnosti mikroorganskih spojin (MO) v podzemni vodi ter ugotavljamo potencialne vire onesnaženja ter sezonsko nihanje onesnaženja. Prednost pasivnega vzorčevalnika je, da pokriva dolgo obdobje vzorčenja z integriranjem koncentracije onesnaževal skozi čas, zato se lahko stroški analiz v obdobju monitoringa bistveno zmanjšajo. Pasivni vzorčevalniki so bili nameščeni v 15. vrtinah na območju Maribora v Sloveniji, dve kampanji vzorčenja pa sta trajali približno eno leto. Na vseh vzorčnih mestih so bile v prvi seriji določene 103 spojine in 144 v drugi. Od vseh določenih spojin je bilo za nadaljnjo analizo izbranih 53 najpogosteje določenih. Pasivno vzorčenje se je izkazalo za koristno orodje za identifikacijo MO v podzemni vodi in za ocenjevanje kakovosti podzemne vode.
COBISS.SI-ID: 2609493
V članku so predstavljene geokemične raziskave potencialno škodljivih elementov (PHE) v hišnem prahu iz Idrije. Raziskane so bile vsebnosti desetih potencialno škodljivih elementov (As, Cd, Co, Cr, Cu, Hg, Mo, Ni, Pb in Zn), delci s PHE pred in po tem, ko so bili izpostavljeni simulirani želodčni kislini (SŽK), oblike Hg vezave ter Hg frakcija, ki je topna v želodcu. Rezultati so pokazali visoke Hg vsebnosti in rahlo povišane vsebnosti As glede na vrednosti ruralnega in urbanega ozadja za Slovenijo. Onesnaženje s Hg je posledica nekdanje rudarsko-predelovalne aktivnosti. Vsebnosti As so potencialno povezane s obogatitvami As v okoliških tleh. Identificirane so bile 4 različne Hg oblike vezave: Hg vezan v komponente osnove, cinabarit, elementarno Hg in dozdevno Hg oksid. Po izpostavljenosti SŽK, delci s Hg niso pokazali nobenih znakov raztapljanja, medtem ko so bili delci z ostalimi PHE morfološko ali kemično znatno spremenjeni. Ocenjeno je bilo, da je Hg frakcija, ki je topna v želodcu majhna, kar je skladno z oblikami vezave in vsebnostjo organskega ogljika (15.9-31.5 %) v vzorcih prahu.
COBISS.SI-ID: 2520405
V članku so predstavljene podrobne raziskave tal iz poseljenega območja Idrije, ki so kritično onesnažena glede na zakonodajne vrednosti za onesnaženje tal. Raziskane so bile porazdelitev Hg oblik vezave, vodotopna Hg frakcija in frakcija Hg, ki je dostopna v želodcu. Rezultati so pokazali, da je v povprečju okoli 40 % Hg porazdeljenega med komponente osnove, ki so potencialno mobilne in okoli 60 % med cinabarit, ki je skoraj nemobilen. Koncentracije vodotopne Hg frakcije (2.7-178.7 µg/kg) in frakcije Hg, ki je dostopna v želodcu (0.9-166.1 µg/kg) so bile interpretirane kot povišane in kot take zelo pomembne za lokalno prebivalstvo zaradi njihove dolgoročne in dnevne izpostavljenosti. Vodotopna Hg frakcija lahko vpliva na povišane Hg koncentracije v užitnih rastlinah in podtalnici. Frakcija Hg, ki je dostopna v želodcu, lahko vpliva na povišane koncentracije Hg v ciljnih skupinah prebivalstva (otroci in vrtnarji), ker so ti pogosto izpostavljeni tlom pri igri in vrtnih opravilih, pri čemer lahko pride do potencialnega vnosa tal preko rok v usta.
COBISS.SI-ID: 2520149
Na celotnem ozemlju Slovenije je bilo izvedeno regionalno geokemično kartiranje. Odvzem vzorcev je potekal v mreži 5 x 5 km. Vsebnosti živega srebra so bile analizirane in izdelana je bila karta prostorske porazdelitve živega srebra. Vrednosti živega srebra so pokazale pomembno razliko med zahodnim in vzhodnim delom države. Ogromna anomalija v zahodnem delu je posledica okoljske kontaminacije zaradi 500-letne zgodovine rudarjenja in predelovanja rude v rudniku živega srebra v Idriji ter deloma zaradi kamnin, ki vsebujejo živo srebro. Malo povišane vsebnosti živega srebra so v Ljubljansko-Kranjski in Celjski kotlini, kar nakazuje urbano onesnaževanje, ki je posledica industrije, prometa in uporabe produktov, ki vsebujejo živo srebro. Antropogeni vplivi, litološki in klimatski pogoji, ki določajo talni tip, vplivajo tudi na porazdelitev živega srebra v tleh. Podatki so bili primerjani s prejšnjimi raziskavami (vzorci odvzeti v redki vzorčni mreži 25 x 25 km) in z regionalnimi geokemičnimi podatki (vzorčna mreža 5 x 5 km) dopolnjeni s podatki, pridobljenimi s kartiranjem v gosti vzorčni mreži. Primerjava kartiranj v redki in gosti vzorčni mreži je pokazala, da višja gostota vzorčnih mest dovoljuje identifikacijo in karakterizacijo antropogenih vplivov v lokalnem merilu, medtem ko nižja gostota vzorčnih mest kaže generalne trende v porazdelitvi živega srebra, ni pa primerna za identifikacijo lokalnih kontaminacij v industrijskih in urbanih območjih.
COBISS.SI-ID: 2527829
Na območju Avstrije, Madžarske, Slovaške, Slovenije in Hrvaške smo določili novo čezmejno zgornje panonsko telo termalne podzemne vode. Uporabili smo numerično simulacijo toka hladne in termalne vode v vodonosnikih v Panonskem bazenu ter preperinski coni kamnin v njegovi podlagi, da smo prišli do novih ugotovitev o regionalnem in čezmejnem toku obeh tipov voda ter njuni vodni bilanci. Študija je bila namenjena simulaciji sprememb v regionalnem toku podzemne vode zaradi odvzema termalne vode. Odkrila je, da je trenutni odvzem termalne vode že povzročil znižanje čezmejnih tokov in ustvaril depresijske radije, ki segajo v sosednje države. Čeprav trenutne rabe regionalno še ne označujemo za netrajnostno, se lokalno količinsko stanje v nekaterih geotermalnih vodonosnikih poslabšuje in zahteva hitre ukrepe. Slovenski raziskovalci že desetletje proučujemo regionalni tok termalne vode v SV Sloveniji in imamo najboljše časovne serije spreminjanja stanja geotermalnih vodonosnikov v regiji, zato smo skupaj z Madžari razvili ta regionalni model, s katerim smo preverili čezmejni vpliv spremembe gladine z meritvami in našimi interpretacijami.
COBISS.SI-ID: 2491989
V članku je prikazana geokemična raziskava Idrijskih urbanih sedimentov, ki so bili vzorčeni v zbirnih jaških urbanega drenažnega sistema (cestni sedimenti) in v lokalnih potokih, ki tečejo skozi urbano območje Idrije (potočni sedimenti). Rezultati so pokazali zelo visoke vsebnosti Hg (do 610 mg/kg) v potočnih sedimentih, ki so bile interpretirane kot posledica nekdanje rudarsko-predelovalne dejavnosti z živim srebrom v Idriji. Prostorska porazdelitev vsebnosti je pokazala, da na višje vsebnosti Hg v potočnih sedimentih vpliva predvsem spiranje orudenih kamnin, nekdanjih območij predelovanja rude, rudarskih odpadkov in onesnaženih tal. Vsebnosti v cestnih sedimentih so bile nekoliko nižje (do 125 mg/kg), vendar je očitno, da izvori Hg iz urbanega območja vplivajo tudi na onesnaženje cestnih sedimentov, le v manjši meri. Z uporabo termične desorpcijske analize oblik vezave živega srebra (TDA-Hg) je bilo ugotovljeno, da se v obravnavanih sedimentih pojavljajo elementarno Hg, Hg v neopredeljenih komponentah osnove in cinabarit. Zanimivo novo odkritje glede na prejšnje raziskave različnih materialov iz idrijskega območja s (TDA-Hg) je, da je bilo v manjših količinah določeno elementarno Hg v skoraj vseh preiskanih vzorcih sedimentov (n = 29).
COBISS.SI-ID: 2207573
Raziskovali smo izluževanje živega srebra iz tal in humusu na dveh zelo onesnaženih lokacijah v okolici Idrije, kjer so žgali rudo pred 400 leti. Namen je bil oceniti mobilnost Hg v vodni fazi in oceniti obseg izpiranja Hg v Idrijco. Izluževalni testi so bili izvedeni na vzorcih tal in humusa (SOM) iz lokacij Pšenk in Frbejžene trate. Izlužki so vsebovali od 16 do izjemno visoke vrednosti 18.200 µg/kg, kar predstavlja 0,0002-1,12% celotnega Hg v teh vzorcih, medtem ko so izlužki z vzorci humusa (SOM) vsebovali koncentracije živega srebra med 13,3 in 6000 µg/kg, kar ustreza 0,0017-0,074% celotnega Hg. Vsebnost topnega živega srebra v preiskovanih talnih profilov se giblje od 183 do 18400 µg/kg (0,038-1,71% celotnega Hg). Vrednosti v izlužkih so v primerjavi s celotno vsebnostjo živega srebra zelo nizke. V vseh primerih je topnega živega srebra (2% glede na celotno vsebnost te kovine. V povprečju več kot 90% topnega Hg pojavi v ne-reaktivni vezani obliki, kar kaže prednostno vezavo Hg na humusno snovi. Vsebnost topega živega srebra v preučevanih talnih profilih se na splošno povečuje z globino. Rezultati izluževalnih testov potrjujejo visoke koncentracije živega srebra v izlužkih tal in humusa in kažejo na verjetno mobilizacijo živega srebra v vodo. Ocenjujemo, da je še vedno okoli 10 kg topnega Hg shranjenega v tleh na obravnavanih lokacijah, ki se nenehno izceja v površinske vode in podzemne vode, kar predstavlja potencialno nevarnost za okolje.
COBISS.SI-ID: 2258261
Podnebne projekcije izpostavljajo Alpe kot eno najbolj ranljivih območij. Osnova za načrtovanje prilagoditvenih ukrepov na podnebne spremembe je kvantifikacija njihovega vpliva. Raziskava preučuje vpliv podnebnih sprememb na hidrološki krog na območju Zgornjega Posočja. Temelji na uporabi rezultatov podnebnih modelov (IPCC A1B emisijski scenarij) in hidrološkega modeliranja. Simulirani vpliv je bil ocenjen s primerjavo rezultatov hidrološkega modeliranja za kontrolno (1971–2000) in različna scenarijska obdobja (2011–2040, 2041–2070, 2071–2100). Podnebne projekcije kažejo večje spremembe na povprečni mesečni kot letni ravni, kar se odraža v toplejših in bolj vlažnih zimah in bolj vročih in suhih poletjih v scenarijskih obdobjih. Sprememba porazdelitve padavin je najpomembnejši dejavnik sprememb hidrološkega kroga in glavni vir negotovosti projekcij. Ocenjeni ekstremni pretoki nakazujejo povečanje nevarnosti poplav v bližnjem scenarijskem obdobju, medtem ko so izrazitejše suše pogostejše v oddaljenih obdobjih.
COBISS.SI-ID: 1936469
Med procesom podeljevanja koncesij za rabo termalne vode v severovzhodni Sloveniji smo prepoznali številne težave, zato smo predlagali rabo enotnih meril za njihovo odločanje. Na podlagi razvite metodologije je bilo sistematično popisanih 23 geotermalnih vrtin. Predlagali smo šest kazalcev dobrega ravnanja z razpoložljivimi vodnimi viri: operativni monitoring, državni monitoring, raba najboljše razpoložljive tehnologije, visoka energetska in balneološka učinkovitost ter ocena napajanja in možnosti reinjekcije. Glede na stanje izpolnjevanja teh kriterijev, smo predlagali podelitev ali omejene ali polne koncesije. Predlagan fazni pristop ustreza zahtevam in smernicam Evropske Vodne direktive. Princip se je do leta 2019 izpopolnjeval in je postal eno izmed meril odločanja pri podeljevanju dodatnih količin termalne vode za koncesionarje v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 1905237