Obravnavani so sedimenti, ki smo jih vzorčili v zbirnih jaških urbanega drenažnega sistema (cestni sedimenti) in v lokalnih potokih, ki tečejo skozi urbano območje Idrije (potočni sedimenti). Vsebnosti Hg v cestnih sedimentih se gibljejo med 16 in 110 mg/kg z mediano pri 29 mg/kg v frakciji(0,125 mm in med 7 in 125 mg/kg z mediano pri 35 mg/kg v frakciji (0,04 mm. Vsebnosti Hg v potočnih sedimentih se gibljejo med 10 in 610 mg/kg z mediano pri 95 mg/kgv frakciji (0,125 mm in med 10 in 440 mg/kg z mediano pri 105 mg/kg v frakciji (0,04 mm. Vsebnosti Hg so precej nižje v cestnih sedimentih. S prostorsko porazdelitvijo vsebnosti Hg smo ugotovili, da na višje vsebnosti Hg v potočnih sedimentih vpliva predvsem spiranje orudenih kamnin, nekdanjih območij predelovanja rude, rudarskih odpadkov in onesnaženih tal. V cestnih sedimentih je bila najvišja vsebnost (110 mg/kg) določena v vzorcu, ki smo ga odvzeli v zbirnem jašku, ki se nahaja v bližini nekdanjega območja predelovanja rude Brusovše. V ostalih cestnih sedimentih so vsebnosti nižje (18-70 mg/kg). Očitno je, da izvori Hg iz urbanega območja vplivajo tudi na onesnaženje cestnih sedimentov, vendar v manjši meri. To je najverjetneje posledica precej krajšega časa odlaganja cestnih sedimentov v zbirnih jaških in večje razpršenosti virov Hg. Hg krivulje temperaturno nadzorovane pirolize (TNP) obravnavanih cestnih in potočnih sedimentov so pokazale, da se Hg sprosti v treh različnih temperaturnih območjih. V prvem temperaturnem območju sprosti elementarno Hg, v drugem Hg vezano v neopredeljene komponente osnove (mineralne in/ali organske komponente tal ali necinabaritne oblike) in v tretjem Hg vezan v cinabarit. Kvantitativna določitev deleža Hg zvrsti je pokazala, da se povprečno 3% Hg v cestnih in potočnih sedimentih pojavlja v elementarni obliki, medtem ko se v neopredeljenih komponentah osnove pojavlja okoli 44 % živega srebra in 48 % Hg v cinabaritu. Približno 50% živega srebra v sedimentih je torej vezana ne-cinabaritne oblike Zanimivo novo odkritje glede na prejšnje raziskave o okoljskih medijih iz idrijskega območja z temperaturno nadzorovano pirolizo (TNP) je, da je bilo v manjših količinah določeno elementarno Hg v skoraj vseh preiskanih vzorcih sedimentov (n = 29).
COBISS.SI-ID: 2207573
Na območju Litije in bližnje okolice smo raziskovali vpliv rudarjenja in naravnih danosti na stanje obremenjenosti okolja s težkimi kovinami. Z vzorčenjem smo zajeli 30 km2. Na 120-tih enakomerno porazdeljenih lokacijah (mreža 500 x 500 m) smo vzorčili tla v dveh globinah: od 0 do 5 cm oz. A talni horizont in od 15 do 30 cm oz. B talni horizont z namenom ugotavljanja naravnih in antropogenih virov kovin v tleh. Študija je temeljila na primerjavi statističnih parametrov, prostorski porazdelitvi kemičnih prvin ter rezultatih clusterske in faktorske analize. Na raziskanem območju so bile ugotovljene dve naravno pogojeni in dve antropogeno povzročene geokemijske asociacije. Glavna geokemijska asociacija združuje Ce, Cr, Fe, Hf, Nb, La, Th, Ti, Ta, U, V, W in Zr torej elemente vezane na peščeno frakcijo Würmskih rečnih teras. Visoke vsebnosti naslednje geokemijske skupine (Al, Ba, K, Li, Rb, in Sc) so značilne za aluvialne sedimente pritokov reke Save. Tretja skupina je delno geogeno pogojena saj združuje Ca, Mg, Sr, elemente vezane na aluvialne sedimente reke Save ter tudi antropogena saj porazdelitve Cd, Co, Cu, Ni, Mn and Zn nakazujejo na močen antropogen vpliv železarstva z območja Jesenic. Četrta ugotovljena geokemijska skupina (As, Mo, Hg, Pb, Sb and Sn) je obenem najbolj izražena antropogeno povzročena skupina elementov in je posledica predvsem vpliva nekdanjega rudarjenja in metalurških aktivnosti.
COBISS.SI-ID: 2228309
Geotermalni vodonosniki v Mursko-Zalskem bazenu, ki se že izkoriščajo, se bodo dodatno razvijali. V študiji so preučeni odvzem termalne vode in njegovi učinki na razpoklinske vodonosnike v podlagi ter medzrnske neogenske siliciklastične vodonosnike. V letu 2011 je odvzem termalne vode v SV Sloveniji znašal 3,1 milijona m3, pri čemer se je dodatno napajanje izvajalo zelo omejeno skozi le eno reinjekcijsko vrtino. Takšna izraba je povzročila slabšanje stanja vodonosnikov z znižanjem tlaka v vodonosniku, piezometrične gladine in izdatnosti ter spremembami v kemijski sestavi, ki so opazne v več vrtinah. Od leta 2009, ko je bila vzpostavljena raziskovalna opazovalna mreža vrtin, se izvajajo urne meritve v osmih vrtinah, ki so globoke do 2 km in zajemajo vodo iz zgornjemiocenske Murske formacije. Interpretirali smo dnevne, sezonske in letne trende in ugotovili zaskrbljujoč regionalni trend zniževanja statične gladine podzemne vode, ki dosega 0,53 m na leto. Kljub spremembam v stanju vodonosnikov se merjena temperatura pridobljene termalne vode še ni zaznavno spremenila.
COBISS.SI-ID: 2244693
Triletne geokemijske raziskave podzemnih vod so potekale v vodonosnikih, katerih geološka zgradba vključuje najbolj reprezentativne litološke enote v Sloveniji. Merilna mesta predstavljajo izviri, piezometri, vodnjaki in površinske vode. Koncentracije Ca2+, Mg2+ in njunih molarnih razmerij smo raziskovali v 175 vzorcih vode. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so koncentracije Ca2+ in Mg2+ v različnih litoloških enotah v raziskovanih vodonosnikih. Glede na Ca2+/Mg2+ molarno razmerje v podzemni vodi je bilo mogoče oceniti prevladujoči karbonatni mineral v napajalnem zaledju in, glede na izračunan saturacijskega indeksa (SI) kalcita in dolomita, kemijsko ravnotežje med karbonatnim mineralom in podzemno vodo. Podzemna voda generalno pripada Ca2+-HCO3- in Ca2+-Mg2+-HCO3- tipu vode. Največ podzemne vode z napajalnim zaledjem v karbonatnih kamninah je nasičene s kalcitom in dolomitom (SI ) 1). To je bilo pričakovati, saj velik del slovenskega ozemlja gradijo karbonatne kamnine. Molarno razmerje med Ca2+ in Mg2+ v podzemni vodi nam poda informacijo o prevladujočem mineralu (apnenec, dolomit) s katerim je bila podzemna voda v stiku. Koncentracije Ca2+ in Mg2+ v podzemni vodi se razlikujejo glede na litološko sestavo napajalnega zaledja vodonosnika in so odvisne od vsebnosti in topnosti prevladujočih mineralov. Izvor Ca2+ v podzemni vodi je v glavnem v mineralih bogatih s kalcijem, kot sta kalcit in sadra v karbonatnih kamninah. Vir Mg2+ ionov v podzemni vodi pa so z magnezijem bogati minerali, kot so dolomit, amfibol in glineni minerali. V Sloveniji prevladuje srednje trda podzemna voda s srednje visokimi koncentracijami Ca2+ in Mg2+ v podzemni vodi in sicer na račun karbonatov, kar je posledica naravnega preperevanja karbonatnih kamnin na raziskovanem območju.
COBISS.SI-ID: 2284117
Raziskovali smo izluževanje živega srebra iz v tleh in humusu na dveh zelo onesnaženih lokacijah, kjer so žgali rudo pred 400 leti Hg v okolici Idrije. Namen je bil oceniti mobilnost Hg v vodni fazi in oceniti obseg izpiranja Hg v Idrijco. Izluževalni testi so bili izvedeni na vzorcih tal in humusa (SOM) iz lokacij Pšenk in Frbejžene trate. Izlužki so vsebovali od 16 do izjemno visoke vrednosti 18.200 μg/kg, kar predstavlja 0,0002-1,12% celotnega Hg v teh vzorcih, medtem ko so izlužki z vzorci humusa (SOM) vsebovali koncentracije živega srebra med 13,3 in 6000 μg/kg, kar ustreza 0,0017-0,074% celotnega Hg. Vsebnost topnega živega srebra v preiskovanih talnih profilov se giblje od 183 do 18400 μg/kg (0,038-1,71% celotnega Hg). Vrednosti v izlužkih so v primerjavi s celotno vsebnostjo živega srebra zelo nizke. V vseh primerih je topnega živega srebra (2% glede na celotno vsebnost te kovine. V povprečju več kot 90% topnega Hg pojavi v ne-reaktivni vezani obliki, kar kaže prednostno vezavo Hg na humusno snovi. Topno živo srebro v preučevanih talnih profilih se na splošno povečuje z globino. Rezultati izluževalnih testov potrjujejo visoke koncentracije živega srebra v izlužkih tal in humusa in kažejo na verjetno mobilizacijo živega srebra v vodo. Ocenjujemo, da je še vedno okoli 10 kg topnega Hg shranjenega v tleh na obravnavanih lokacijah, ki se nenehno izcejajo v površinske vode in podzemne vode, kar predstavlja potencialno nevarnost za okolje.
COBISS.SI-ID: 2258261