Prispevek obravnava proces oblikovanja sesnega reda (t.j. tendence sesanja na istem sesnem položaju), ki ga pujski vzpostavijo v nekaj dneh po rojstvu in je bil prej edina poznana oblika urejenosti med sesanjem. Vendar pa se je v pričujoči raziskavi izkazalo, da se vzorec urejenosti pri sesanju ne pojavi šele po nekaj dneh, pač pa že takoj po rojstvu in se izraža kot t.i. skupinska sesna kohezivnost. Gre za obliko kohezivnega obnašanja z ohranjanjem inter-individualnih razdalj med pujski na vimenu med sesanji. V naravi so podobne oblike sinhronega/kohezivnega obnašanja, ki povečujejo preživitveno sposobnost pripadnikov skupine, razmeroma pogoste; na primer v jatah ptičev ali rib in kolonijah žuželk. Prispevek uvaja novo paradigmo primarne socializacije pujskov in razširja poznavanje biologije sesanja. Ugotovitve implicirajo previdnost pri posegih v gnezda (npr. navzkrižno izenačevanje gnezd), ki lahko povzročijo motnjo v ustvarjanju socialne strukture in s tem poslabšajo preživitveno sposobnost pujskov.
E.01 Domače nagrade
COBISS.SI-ID: 4123180Politične ideologije, politike in gospodarstva vplivajo na rabo tal, ki posledično vpliva na biotsko raznovrstnost. Zelo malo je študij, kjer so raziskovali biotsko raznovrstnost v pokrajinah s podobnimi fizičnimi lastnostmi, vendar z različnimi političnimi sistemi. V tej študiji smo raziskali rabo zemljišč in vzorce biotske raznovrstnosti ptic in rastlin na mejnem območju Avstrije, Slovenije in Madžarske. Gre za fizično enotno pokrajino, ampak v zadnjih 70 letih upravljano popolnoma različno, pač glede na izide prve in druge svetovne vojne. Uporabili smo zgodovinski zemljevid iz leta 1910 in satelitske podatke pri ločevanju rabe zemljišč v treh 10 kilometrih transektih z začetkom na mestu, kjer se stikajo tri države. Pokazala se je jasna razlika med državami, zaznavna v različnih vzorcih biotske raznovrstnosti. Mobilne vrste (ptice) so povezana s sedanjo rabo zemljišč medtem ko je bila raznolikost rastlinskih vrst bolj povezana s preteklo rabo zemljišč. Heterogenost pokrajine je bila pozitivno in gozdnatost negativno korelirana z bogastvom vrst ptic. Naši rezultati potrjujejo da je za sedanje vzorce biotske raznolikosti pomembno razumevanje zgodovinskih ozadij in sprememb v krajini.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 20770568Znanstvena monografija opisuje večplastni pomen travniških sadovnjakov v širšem okolju; opozarja na njihovo pridelovalno vlogo, vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in vlogo pri ohranjanju kulturne krajine. V monografiji je predstavljena metodologija za oceno travniških sadovnjakov, ki temelji na naslednjih kriterijih: nasad (strnjenost), splošni vtis, ekološki in okoljski pomen, varovanje pred erozijo in pomen za biotsko raznovrstnost. Monografija vsebuje dva realna primera, kjer travniške sadovnjake primerja med seboj po DEX- ali AHP metodah. Namenjena je tako pridelovalcem (ker opozarja na minimalne ukrepe, ki jih je v travniškem sadovnjaku potrebno izvesti na letnem nivoju) in raziskovalcem z različnih podoročij, ki se pri svojem delu dotikajo biodiverzitete, sociologije podeželja in urejanja krajine. Zato ocenjujemo, da ima širši družbeni pomen.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 4239660Prikazan je pregled alternativnih metod uporabe fitofarmacevtskih sredstev v sadovnjakih, ki temeljijo na sistemih zaznavanja okolice-sadovnjakov s pomočjo različnih senzorjev; ultrazvok, LIDAR, radar, analiza slike. Podan je izviren način obdelave vhodnih LIDAR parametrov s pomočjo mehke logike – fuzzy logic, ki posnema človeško razmišljanje in bistveno izboljša hitrost odločanja v realnem času, kar doprinese k značilno večjim prihrankom fitofarmacevtskih sredstev v primerjavi z on-off odločitvenimi modeli.
F.11 Razvoj nove storitve
COBISS.SI-ID: 4140332Na tej zaključni konferenci v Bruslju smo predstavili dosežke projekta EU-FP7: Ecsafeseafood. Prisotni so bili predstavniki Evropske agencije za varno hrano (EFSA), regulatornih institucij Evropske unije ter predstavniki živilske industrije. Predstavili smo problematiko porajajočih se onesnaževal, njihovo toksikologijo, biodostopnost in načine za omilitev posledic. Sporočilna vrednost je zadevala vse deležnike prehranske verige v Evropski uniji, vključno s potrošniki. S tem smo seznanili javnost glede najnoveših dosežkov na področju prehranskih onesnaževal in okrepili zaupanje potrošnikov glede varnosti hrane.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 4324652