Travinje lahko blaži naraščanje toplogrednega ogljikovega dioksida v atmosferi z vezavo ogljika organski snovi tal. Precej je odvisen od številnih vplivov iz okolja, velik vpliv pa imajo tudi načini gospodarjenja na travinju. Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv dolga leta (19 let) trajajoče različne pogostnosti rabe ob uporabi enakih količin mineralnih gnojil (173 kg N, 40 kg P in 150 kg K/ha letno) na nekatere lastnosti ruše in tal predhodno ekstenzivno izkoriščanega in gnojenega biotsko pestrega vlažnega travnika. Poudarek v raziskavi je bil podan organskemu C v tleh in bilanci N. Pogostnosti košnje v eksperimentu so bile košnje ob 2, 4, 6, 8, 10 in 12 tedenskih intervalih. Pogostnost košnje je v poskusih značilno vplivala na rušo in parametre tal. Povprečno število različnih rastlinskih vrst na poskusno ploskev je bilo visoko pri srednji pogostnosti košnje in nizko pri mali. Nadzemni pridelek biomase je bil velik pri srednji in mali pogostnosti košnje. Vsebnost N v pridelku je bila visoka pri srednji in veliki pogostnosti košnje. Zaloge organskega C v tleh, zaloge skupnega N in gostota tal kažejo signifikantno interaktivni odziv do pogostnosti košnje in globine tal. Zaradi visokih količin simbiotsko vezanega N pri metuljnicah v obravnavanjih z veliko pogostnostjo košnje, nadzemni pridelek biomase vsebuje več N, kot ga je bilo danega z gnojenjem. V nasprotju s spodnjim slojem je vrhnji sloj tal v teh obravnavanjih bogat z C in N. V obravnavanju z 8 tedenskimi intervali med košnjami je bilanca med vnosi N v tla in sprejemom N v rastline najbližje 0. Posebej v obravnavanjih z malo pogostnostjo košnje N, ki je bil dodan z gnojenjem, ni bil v celoti porabljen za tvorbo nadzemne biomase pridelka. Zaradi visokih vsebnosti C in N v tleh v teh obravnavanjih smatramo, da je bil precejšen del preostanka N porabljen za tvorbo organske snovi v tleh, vendar je velik del N tudi nekontrolirano izšel iz sistema rastlina-tla. Pridobljeni rezultati poudarjajo kompleksnost problema sekvestracije ogljika v tleh. V realnosti namreč prav nobeno od obravnavanj ni obenem izkazovalo vseh želenih rezultatov: velike vsebnosti organskega C v obeh slojih tal, malih nekontroliranih emisij N iz sistema, visoke biotske raznolikosti in velikih pridelkov nadzemne biomase.
COBISS.SI-ID: 3953964
Namen tega dela je bil preučiti združljivost različnih podlag z različnimi sortami vinske trte. V prvem so bile sorte Šipon, Regent, Renski rizling, Sauvignon in Laški rizling cepljene na podlage Börner, 5BB in SO4. V drugi raziskavi je bil Laški rizling cepljen na 12 podlag. Kot indeks združljivosti, je bil določen odstotek prvega razreda cepljenih trt, kakor tudi suhe snovi rozg in korenin. Potem ko so cepljenke šle skozi prvo fazo celjenja kalusiranja, so bile razlike v oblikovanju kalusa večje med leti kot med podlagami, kar je bilo najbolj očitno pri sorti Šipon. Ni dober razvoj kalusa, če je slaba dozorelost rozg podlag in cepičev. Leta 2005, je bilo 24% manj cepljenk s popolnoma razvitim kalusom od tistih v letu 2006. Suha snov korenin je bila največja pri podlagi 5BB. Podlaga Börner je imela manj korenine in korenine so bile tanjše. Kompatibilnost sorte Laški rizling je bila dobra z vsemi podlagami (povprečen izplen cepljenk je bil 67%), vendar je bil pri 5BB, G251, in G103 nad 80%. Podlaga G103 je imela največjo maso suhe snovi korenin. Rast mladik v vinogradu je bila nad povprečjem pri 5BB, SO4, BINOVA, Börner in M V podlagi. Vse Georgikon podlage so imele manjšo maso suhe snovi rozg na trs kot ostale.
COBISS.SI-ID: 3832620
Varovanje okolja in zdravje ljudi so postali pomemben dejavnik pri izbiri pridelovalnega sistema. Široka uporaba pesticidov in sintetičnih mineralnih gnojil v konvencionalni pridelavi povzroča onesnaženje in degradacijo okolja. Prekrivne rastline lahko zmanjšajo uporabo zunanjih inputov kot so pesticide in gnojila ter hkrati zmanjšajo pritisk plevelov in povečajo rodovitnost tal. Prekrivne rastline lahko spremenijo mikroklimo in vplivajo na populacijo škodljivcev in na bolezni. Običajno so prekrivne rastline uničene pred sajenjem glavne rastline, v nekaterih primerih pa ostanejo skupaj z glavno rastlino kot t.i. živa zastirka. Uničenje, izbor prekrivne rastline in pridelovalni sistem temelji na potrebah in ciljih trajnostne pridelave. Povzetek študij kaže potrebo po nadaljnjih raziskavah za izboljšanje najboljših praks za pridelavo zelenjave še zlasti v primeru uporabe žive zastirke in valjarja rastlinske odeje za uničenje prekrivnega posevka pred sajenjem zelenjave.
COBISS.SI-ID: 4060716
V živčnem sistemu receptorji NMDA (NMDAR) sodelujejo v prenosu živčnih signalov in modulirajo preživetveno sposobnost nevronov. Po drugi strani pa je znanega le malo o vlogi NMDAR v otočkih trebušne slinavke in v inzulin izločajočih celicah beta, katerih funkcionalna okvara prispeva k sladkorni bolezni. V pričujoči raziskavi smo ugotovili, da je inhibicija NMDAR v mišjih in človeških otočkih povečala z glukozo stimulirano izločanje inzulina in preživetje celic otočkov. Nadalje je inhibicija NMDAR podaljšala obdobja depolarizacije celic beta in visoke koncentracije kalcijevih ionov v citosolu. Prav tako smo opazili, da je antagonist NMDAR dekstrometorfan (DXM) v pogojih in vivo izboljšal toleranco za glukozo pri miših in da je v pogojih in vitro glavni presnovni produkt DXM dekstrorfan ojačal stimulatorni učinek eksendina-4 na z glukozo stimulirano izločanje inzulina. V mišjem modelu sladkorne bolezni tipa 2 je dolgotrajno zdravljenje z DXM izboljšalo vsebnost inzulina v otočkih, maso celic otočkov in kontrolo koncentracije glukoze. Nadalje smo v majhnem kliničnem preizkusu ugotovili, da so posamezniki zdravljeni z DXM imeli višje plazemske koncentracije inzulina in izboljšano toleranco za glukozo. Naši podatki kažejo, da bi lahko antagonisti NMDAR predstavljali uporabno adjuvantno terapevtsko možnost za zdravljenje sladkorne bolezni.
COBISS.SI-ID: 512478264
V raziskavi smo preučevali vpliv dodajanja hidrolizabilnih taninov v prehrano merjascev, pri čemer smo vrednotili rastnost, maso reproduktivnih organov, morfologijo žlez slinavk, substance spolnega vonja in metabolizem skatola. Živali so bile razdeljene v štiri skupine in krmljene z 0% (skupina T0, kontrola), 1% (skupina T1), 2% (skupina T2) in 3% dodanega ekstrakta, bogatega s tanini (skupina T3). Dodajanje hidrolizabilnih taninov v prehrano ni imelo negativnega vpliva na rastnost pri skupinah T1 in T2, medtem ko se je pri 3% dodatku tanina konzumacija zmanjšala, pojavil pa se je tudi prilagoditveni odziv žlez slinavk (hipertrofija predvsem parotidne žleze). V primerjavi s T0 se je vsebnost skatola v maščobnem tkivu v T1 povečala, v T2 in T3 pa je bila podobna kot pri T0. Koncentracije skatola v tkivu so bile sorazmerne aktivnosti jetrnega citokroma CYP450. Rezultati kažejo, da ima tanin kot dodatek v krmo merjascev velik potencial za zmanjšanje vonja po merjascu, vendar je z nadaljnjimi raziskavami potrebno določiti optimalni odmerek tanina.
COBISS.SI-ID: 4650600