V navedenem doktorskem delu je doktorandka Nina Erčulj sistematično preučevala vpliv farmakogenetskih polimorfizmov na odgovor na zdravljenje levkemij pri otrocih in malignega mezotelioma pri odraslih. Rezultati naloge kažejo, da genetska variabilnost encimov, ki so udeleženi pri presnovi zdravil, so tarča njihovega delovanja ali popravljajo poškodbe DNA, ki so nastale kot posledica genotoksičnosti zdravila, pomembno vpliva na pojav toksičnosti ter na učinkovitost izbranih kemoterapevtikov pri posameznem bolniku. Genetski polimorfizmi mehanizmov popravljanja napak DNA pa lahko vplivajo tudi na tveganje za razvoj malignega obolenja. Pridobljena spoznanja bodo pripomogla k individualizaciji zdravljenja raka. Doktorantka Nina Erčulj je za izjemne dosežke na področju farmakogenetike zdravljenja raka leta 2012 prejela nagrado nacionalnega programa Za ženske v znanosti, ki poteka pod pokroviteljstvom Slovenske znanstvene fundacije in partnerstva UNESCO – L'Oreal za ženske v znanosti. Skupaj so bili raziskovalci programske skupine v zadnjih 5 letih mentorji in somentorji pri 26 doktoratih. Doktorski študenti so prejeli vrsto nagrad: skupno 4 Krkine nagrade; 4 nagrade UNESCO-L'Oréal za ženske v znanosti, 2 nagradi Zlati znak IJS, 1 nagrado Ad Futura in eno nagrado Maksa Samca za najboljši doktorat na področju Biokemije. Trenutno jih je 11 zaposlenih v gospodarstvu, večinoma v farmacevtski industriji, 6 na univerzah in javnih raziskovalnih organizacijah, 7 (od tega 6 zdravnic) v zdravstvu, 2 sta v tujini. Mnogi nadaljujejo znanstveno sodelovanje s programsko skupino tudi po zaposlitvi. Vodja in člani programske skupine so bili tudi mentorji in somentorji 34 diplomskih in 9 magisterskih del.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 261454080Pogramska skupina je sodelovala pri organizaciji simpozija z mednarodno udeležbo z naslovom Molekularna medicina in biotehnologija, ki je potekal na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Ljubljana 27.-29. junija 2012. Prof. dr. Ana Plemenitaš je bila predsednica Programskega odbora. Simpozij je bil organiziran ob počastitvi 40. obletnice delovanja Inštituta za biokemijo in 20. obletnice delovanja Medicinskega centra za molekularno biologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Inštitut za biokemijo je raziskovalna ustanova, ki je v svoji 40-letni zgodovini prispevala k razvoju in prenosu novih metod in znanj v klinično prakso. V tem času je uspešno sodeloval s številnimi vrhunskimi raziskovalnimi ustanovami po svetu in tako prispeval v zakladnico znanj ved o življenju. Je tudi izobraževalna ustanova, kjer prenos znanja poteka na dveh ravneh, na dodiplomskem študiju, kjer se izobražujejo bodoči zdravniki in zobozdravniki, ter na doktorskem študiju, kjer sodelujejo študenti različnih naravoslovnih in bioloških ved. Simpozij smo oblikovali tako, da so odlični in uveljavljeni mednarodni in domači predavatelji, s katerimi imamo dolgoletna sodelovanja, seznanili našo medicinsko in znanstveno-raziskovalno skupnost s stanjem, izzivi in obeti na področju molekularne medicine in z njo povezane biotehnologije. Ker je srečanje bilo organizirano ob 40. obletnici Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete v Ljubljani in 20. obletnici Medicinskega centra za molekularno biologijo, so bili med domačimi predavatelji tudi profesorji omenjenih ustanov, vabljena krajša predavanja pa so imeli tudi naši alumni – raziskovalci in zdravniki, ki so se v preteklih letih usposabljali na obeh ustanovah in danes vodijo naše ugledne medicinske diagnostične laboratorije.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 262270208Parkinsonova bolezen (PB) je sporadična napredujoča nevrodegenerativna možganska bolezen s precej močnim genetskim ozadjem. Pripravili smo pregled literature genetskih faktorjev, ki bi lahko razložili patofiziološke poti PB, in bi lahko bili uporabni tudi v klinični praksi. Informacije o novih genih, ki so povezani s tveganjem za PB, so produkt več asociacijskih študij celotnega genoma (GWAS) in njihovih meta-analiz. GWAS, ki so bile opravljene do sedaj, so identificarale vsaj 24 lokusov, ki so povezani s tveganjem za PB. Ti lokusi sodelujejo v več celičnih procesih, ki naj bi pripomogli k patologiji PB: agregacija proteinov, razmeščanje proteinov in membran, lizosomska avtofagija, imunski odziv, sinaptična funkcija, endocitoza, vnetje, različne metabolične poti in drugi. Identificirani polimorfizmi posameznega nukleotida so običajno locirani v nekodirajočih regijah genoma in je njihova funkcionalnost večinoma še neznana, domnevno pa naj bi vplivala na gensko ekspresijo. Pomembno je, da se zavedamo, da posamezni genetski dejavnik le malo prispeva k tveganju za nastanek PB, kar pomeni, da morajo novi prognostični označevalci upoštevati kumulativno naravo posameznih genetskih dejavnikov tveganja. Boljše razumevanje patofiziologije PB in njenega genetskega ozadja bo pripomoglo k razkritju patoloških procesov bolezni. Tovrstno znanje bi lahko bilo v pomoč zdravnikom pri zgodnjem odkrivanju ljudi s povišanim tveganjem za razvoj PB in tudi pri identifikaciji novih potencialnih tarč za nevroprotektivno zdravljenje. Poleg tega bi to omogočilo tudi stratifikacijo bolnikov s PB glede na njihove genetske značilnosti in tako odprlo možnost za personalizirano zdravljenje.
F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 33093849V okviru patenta predstavljamo nov pristop neinvazivne diagnostike endometrioze jajčnikov z določanjem metabolitov v krvi bolnic. S tandemsko masno spektrometrijo smo našli 8 metabolitov značilnih za bolnice. S postopno logistično regresijo smo izbrali najboljšo kombinacijo biomarkerjev. Gre za skupen patent Univerze v Ljubljani in Helmholtz Zentrum Munchen.
F.32 Mednarodni patent
COBISS.SI-ID: 29981657Prof. Dolžan je članica mednarodnega znanstvenega odbora, ki je najvišji organ Združenja za genomsko medicino (The Genomic Medicine Alliance- GMA; http://www.genomicmedicinealliance.org/). GMA je mednarodna raziskovalna mreža, katere raziskovalne dejavnosti se osredotočajo na genomsko medicino. Leta 2016 je imela že več kot 1100 članov iz različnih držav z vsega sveta. GMA omogoča povezovanje in mreženje akademikov, raziskovalcev, regulatorjev in zainteresiranih javnosti na vseh področjih genomike in personalizirane medicine. GMA tudi zagotavlja sredstva in okvire za vzpostavitev omrežij in za spodbujanje sodelovanja na področju genomske medicine. Pri tem se še zlasti osredotoča na translacijo dosežkov akademskih raziskav v klinično prakso. V okviru sodelovanja v GME smo se vključili v oblikovanje smernic in priporočil za translacijo farmakogenomskega testiranja v klinično prakso v različnih evropskih populacijah. Preučili smo spekter farmakogenomskih označevalcev v 18 evropskih populacijah (PloS one, COBISS 32828377, IF 3.057), podali smernice glede poročanja rezultatov farmakogenomskih testov (Pharmacogenomics, COBISS 32807129, IF 2.71) in izdelali priporočila glede povračila stoškov farmakogenomskega testiranja (Pharmacogenomics, COBISS 32853721, IF 2.71).
D.03 Članstvo v tujih/mednarodnih odborih/komitejih
COBISS.SI-ID: 32853721