Glive, ki tolerirajo zelo visoke koncentracije NaCl v okolju lahko služijo kot modelni organizmi za proučevanje mehanizmov, ki jim omogočajo preživetje v okoljih z ozmotskim in slanostnim stresom. Analizirali smo genome 6 gliv iz takih okolij: Hortaea werneckii, Wallemia ichthyophaga in 4 vrste Aureobasidium: A.pullulans, A.subglaciale, A.melanogenum in A.namibiae. Preučevane glive kažejo različno raven halotolerance in imajo prisotne številne prnenašalne sisteme, ki jim omogočajo vzdrževati fiziološke znotrajcelične koncentravije natrijevih in kalijevih ionov. Vse preučevane glive vzdržujejo nizje znotrajcelične koncentracije teh inov, kar nakazuje na izjemno učinkovite prenašalne sisteme. Predvidevamo, da kationski transporterji preprečijo kopičenje toksičnih Na ionov, pri tem pa vzdržujejo primerno razmerje K+/Na+, ki je za normalno funkcioniranje celice ključno. Poglavje obravnava in povzema raziskave kationskih prenašalcev v preučevanih glivah in opiše tudi nekatere druge membranske prenašalce, ki bi lahko bili vključeni v mehanizem halotolerance.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 32455385Mednarodna poletna šola Genomic Medicine - Bridging Research and the Clinic, ki jo je organiziral Laboratorij za farmakogenetiko pod vodstvom Vite Dolžan, je potekala med 3. in 7. majem 2016 v Portorožu, Slovenija. Program je pokrival širok spekter tem s področja genomske medicine, farmakogenomike in epigenomike ter translacije bazičnih raziskav v klinično prakso. Na poletni šoli so bile predstavljene tudi teme s področja bioloških označevalcev, novih molekularnih tarč in terapevtskih pristopov za bolezni, povezane z oksidativnim stresom in staranjem, pa tudi s področja redkih bolezni in raka trebušne slinavke. Prav tako je bila v sklopu poletne šole organizirana satelitska delavnica “In vitro and in vivo models for development of novel diagnostic and therapeutic approaches”. Poletno šolo je organiziral Laboratorij za farmakogenetiko Inštituta za biokemijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Teaming projektom Artemida, projekti EUPancreas COST Action (BM1204), EU-ROS COST Action (BM1203), SERBORDISinn in CASyM. Podprle pa so jo tudi druge mednarodne organizacije in projekti: U-PGx, The Golden Helix Institute of Biomedical Research, Genomic Medicine Alliance, ESPT in Eu-PIC. To sodelovanje številnih partnerjev je omogočilo številne interakcije med udeleženci ter izmenjavo znanja in izkušenj, na podlagi katerih bo olajšan prenos novih dognanj v zdravstvo. Na ta način se bodo lahko izboljšali izidi zdravljenja ter zmanjšale razlike v zdravstvu v Sloveniji, Srednji Evropi in širši regiji.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 284576000Rak endometrija je najpogostejša oblika raka pri ženskah v razvitem svetu. Histološke preiskave endometrija predstavljajo najboljšo obliko diagnostike, saj neinvazivne diagnostične metode še niso uveljavljene. Molekularni označevalci raka endometrija imajo neprecenljivo vlogo pri odkrivanju bolezni pri ženskah z visokim tveganjem, pri odkrivanju primarne oziroma ponavljajoče bolezni ter pri predoperativni klasifikaciji bolnic v skupine z visokim oziroma z nizkim tveganjem razvoja bolezni. V prispevku smo pregledali objave zadnjih petih let na področju molekularnih označevalcev, ki so jih proučevali pri bolnicah z rakom endometrija in/ali kontrolni skupini bolnic. Študije smo identificirali s pregledom podatkovne baze PubMed za obdobje od januarja 2010 do julija 2016. V članku smo navedli omejitve omenjenih študij, njihove diagnostične in prognostične značilnosti ter komentirali možnosti prenosa v klinično prakso. Zelo dobre dignostične značilnosti so do sedaj dokazali za posamezne proteine HE-4, GDF-15, SPAG9, YKL-40, IL-31 in IL-33, za skupino proteinov ApoA1, TTR in TF, za aminokisline His, Ile, Val in Pro ter za mikro-RNA, miR222, miR223, miR186 in miR204. CA-125, HE-4, resistin in skupina miR203, miR200a* miR449 natančno razlikujejo med skupinama bolnic z visokim oziroma nizkim tveganjem za razvoj raka endometrija. Po uspešni validaciji bi imeli omenjeni kandidati označevalcev dobro možnost za nadaljnje faze odkrivanja molekularnih označevalcev raka endometrija.
F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 32924633Prof. Dolžan je članica mednarodnega znanstvenega odbora, ki je najvišji organ Združenja za genomsko medicino (The Genomic Medicine Alliance- GMA; http://www.genomicmedicinealliance.org/). GMA je mednarodna raziskovalna mreža, katere raziskovalne dejavnosti se osredotočajo na genomsko medicino. Leta 2016 je imela že več kot 1100 članov iz različnih držav z vsega sveta. GMA omogoča povezovanje in mreženje akademikov, raziskovalcev, regulatorjev in zainteresiranih javnosti na vseh področjih genomike in personalizirane medicine. GMA tudi zagotavlja sredstva in okvire za vzpostavitev omrežij in za spodbujanje sodelovanja na področju genomske medicine. Pri tem se še zlasti osredotoča na translacijo dosežkov akademskih raziskav v klinično prakso. V okviru sodelovanja v GME smo se vključili v oblikovanje smernic in priporočil za translacijo farmakogenomskega testiranja v klinično prakso v različnih evropskih populacijah. Preučili smo spekter farmakogenomskih označevalcev v 18 evropskih populacijah (PloS one, COBISS 32828377, IF 3.057), podali smernice glede poročanja rezultatov farmakogenomskih testov (Pharmacogenomics, COBISS 32807129, IF 2.71) in izdelali priporočila glede povračila stoškov farmakogenomskega testiranja (Pharmacogenomics, COBISS 32853721, IF 2.71).
D.03 Članstvo v tujih/mednarodnih odborih/komitejih
COBISS.SI-ID: 32853721Frontiers je ena izmed največjih in najhitreje rastočih akademskih založb s prostim dostopom do vseh publikacij. Njihov cilj je nuditi znanstvenikom učinkovito in transparentno platformo za objavljanje in diseminacijo rezultatov, za svoj inovativen pristop pa so leta 2014 prejeli tudi nagrado »ALPSP Gold Award for Innovation in Publishing«. Mesečno doseže njihova spletna stran več milijonov ogledov. Sodelujejo z velikim številom univerz in založnikov (Nature Publishing Group, Scientific American, Digital Science, OpenAire, CrossRef, OASPA, COPE, Jacobs Foundation) ter z akademskimi spletnimi stranmi (nature.com and frontiersin.org), s čimer povečajo doseg in vpliv objavljenih člankov in avtorjev. Leta 2010 so začeli izdajati Frontiers in Pharmacology, ki je sedaj druga najbolj citirana revija z odprtim dostopom na področju Pharmacology and Pharmacy z IF 4.418. Ena izmed sekcij v reviji je Pharmacogenetics and Pharmacogenomics, ki pokriva vse vidike genetske variabilnosti, ter epigenetskih in negenetskih dejavnikov v povezavi z delovanjem zdravil in drugih ksenobiotiokov. Prof. Vita Dolžan je pridružena urednica za področje Pharmacogenetics and Pharmacogenomics, Prof. Tea Lanišnik Rižner pa za področje Experimental Pharmacology and Drug Discovery (COBISS 29551833). Skupno so bili v 2016 raziskovalci programske skupine v uredniških odborih 11 mednarodnih znanstvenih revij. Med njimi izstopa prestižn mednarodna znanstvena revija Scientific reports z IF 5.228, ki jo od l.2011 izdaja Nature Publishing Group; Prof. Nina Gunde – Cimerman je članica uredniškega odbora za področje mikrobiologije (COBISS 18727432).
C.06 Članstvo v uredniškem odboru
COBISS.SI-ID: 29551833