Na modelu raka pri podganah smo preučevali vpliv rakave kaheksije na jetrni metabolizem in ledvično izločanje učinkovin. Devetim samcem Wistar-Han podgan smo aplicirali enkratni peroralni odmerek midazolama in propranolola (markerja za hepatični metabolizem), desetim podganam pa smo dali enkratni intravenozni odmerek joheksola (marker za hitrost glomerularne filtracije). Za ovrednotenje farmakokinetičnih profilov smo dve uri po aplikaciji teh učinkovin začeli odvzemati vzorce krvi v obliki krvnega madeža. Po ničelnem vzorčenju (D0) smo podganam injicirali tumorne celice. Ponovno aplikacijo učinkovin in vzorčenje krvi smo izvedli, ko so podgane razvile tumorje (dan 5 -D5) in ko so bile zelo kahetične (Dan 10 - D10). Očistek (CL) in volumen porazdelitve (Vd) smo določili z nelinearnim modelom zmesi. Težo podgan in strukturo telesa smo vrednotili na D0 in D10 ter jih primerjali s farmakokinetičnimi parametri. V primerjavi z zdravimi podganami so imele podgane z intraperitonealnim tumorjem neznačilno večji jetrni metabolizem in ledvično funkcijo, medtem ko pride pri podganah s kaheksijo do zmanjšanja jetrnega metabolizma za 80% in ledvične funkcije za 30%. Slednje je značilno povezano z izgubo telesne mase.
COBISS.SI-ID: 3843185
Namen: Raziskati povezavo med uporabo sedativnih zdravil in sindromom onemoglosti. Načrt raziskave: Prva presečna raziskava Irske longitudinalne raziskave o staranju (TILDA), nacionalna reprezentativna kohorta oseb, ki živijo doma, starih 50 let in več na Irskem. Sodelovalo je 1642 moških in 1804 žensk, starih 65 let in več. Meritve: Redna uporaba sedativnih zdravil je bila določena na podlagi modela sedativnega bremena, onemoglost pa je bila ocenjena z uporabo dveh validiranih in uveljavljenih protokolov: »frailty phenotype status« in »frailty deficit index (FI) score«. Rezultati: 19% oseb je prejemalo sedativna zdravila, najpogosteje hipnotike in antidepresive. 46% »frail«, 23% »prefrail« in 9% »nonfrail« starostnikov je uporabljalo sedativna zdravila. Po statistični prilagoditvi kovariat, je bilo sedativno breme pozitivno povezano s stanjem»prefrail« (razmerje obetov [OR] 1,27; 95% interval zaupanja [CI] 1,11–1,46) in frail (OR 1,30; 95% CI 1,02– 1,64). Statistično značilna je bila tudi povezava s starostjo (p ( 0,001), ne pa s spolom. Tudi povezava med sedativnim bremenom in FI je ostala signifikantna tudi po statistični prilagoditvi kovariat (P ( 0,001) (ß = 1,77; 95% CI 1,13–2,42). Zaključek: Višje sedativno breme je bilo pozitivno povezano s statusom »frailty phenotype« in FI. To pomeni, da je pri predpisovanju sedativnih zdravil onemoglim starostnikom potrebna posebna pozornost, saj je ta populacija najbolj ranljiva za neželene učinke zdravil in neželene zdravstvene izide.
COBISS.SI-ID: 3800689
V zadnjih letih obstaja velik interes za razvoj novih metod, ki temeljijo na mikroskopiji na atomsko silo (angl. Atomic Force Microscopy - AFM). Medtem ko je bila v začetku AFM nestabilna metoda, se je razvila v odlično orodje za študij pojavov na nanometrskem nivoju, vključno s kvantitativno analizo posameznih molekul. Številne nove aplikacije AFM imajo ključno vlogo na področju odkrivanja novih zdravil, njihovih dostavnih sistemov, ki temeljijo na polimerih ali anorganskih/kovinskih ogrodjih, in v obravnavi z boleznimi povezanimi spremembami tkiv. Takšne sodobne študije so odličen primer interdisciplinarnih raziskav, katerih rezultati vodijo v pomembne ugotovitve in odkritja. Pregledni članek se osredotoča predvsem na literaturo, objavljeno v zadnjem desetletju, vključena pa so tudi najpomembnejša starejša odkritja.
COBISS.SI-ID: 19422230
Z namenom oceniti stroškovno učinkovitost dabigatrana, rivaroksabana, apiksabana in edoksabana v primerjavi z različnimi stopnjami urejenosti zdravljenja z varfarinom smo razvili Markovski odločitveni model. Analiza, izvedena z vidika plačnika v Sloveniji, je pokazala, da so v primeru povprečne urejenosti zdravljenja z varfarinom, ki je v Sloveniji okoli 60 %, nova peroralna antikoagulacijska zdravila stroškovno učinkovita. Stroškovna učinkovitost teh zdravil pa je manjša v primeru boljše urejenosti zdravljenja z varfarinom.
COBISS.SI-ID: 3791729
Namen dela: Namen študije je bilo vrednotenje vpliva dejavnikov, kot so biofarmacevtske lastnosti in protokol študije, na praznjenje pelet iz želodca v stanju po hranjenju pri človeku. Metode: Z uporabo ?-scintigrafije smo izvedli sistematičen pregled literaturnih podatkov o praznjenju pelet iz želodca v stanju po hranjenju pri ljudeh. Selekciji podatkov je sledila statistična analiza z multiplo linearno regresijo 132 individualnih vrednosti t50 (čas, v katerem se iz želodca izprazni 50% pelet). Proučevali smo tudi parametr, ki lahko vplivajo na t50 vrednosti, kot je na primer zaužitje drugega obroka, ter jih vključili v interpretacijo rezultatov. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je povečanje kalorične vrednosti obroka v intervalu med 1200 in 3600 kJ povečalo vrednost t50. Pri enaki kalorični vrednosti obroka so se pelete z gostoto 2,8 g/cm3 zadrževale v želodcu dlje kot pelete z običajno gostoto. Pelete, ki so bile stisnjene v tableto, so se hitreje praznile iz želodca kot pelete, ki so bile polnjene v kapsulo. Zamik v aplikaciji pelet 45-minut po začetku obroka je značilno zmanjšal srednjo vrednost t50 v primerjavi z aplikacijo pelet takoj po zaužitju obroka. Sklep: Zaradi možnih vplivov na čas zadrževanja v želodcu, bi bilo potrebno pri razvoju pelet, ki se aplicirajo po obroku in ne razpadejo, upoštevati tudi zgoraj omenjene dejavnike.
COBISS.SI-ID: 3846769
Dosežek neposredno izpolnjuje enega od temeljnih ciljev programa tj. nanovlakna za oskrbo kroničnih ran in regeneracijo tkiv. Namen raziskave je bil z elektrostatskim sukanjem pripraviti sodoben nanomaterial z vgrajenimi rastnimi dejavniki iz krvi za zdravljenje kroničnih ran. Rezultati kažejo, da trombocitni koncentrat kot naravni vir rastnih dejavnikov, stimulira rast keratinocitov in fibroblastov in vitro. Dokazali smo, da je optimalna koncentracija trombocitnega koncentrata v rastnem mediju za obe vrsti kožnih celic 2 % (v/v), medtem ko večje koncentracije povzročijo spremembe celične morfologije, zmanjšajo celično mobilnost in proliferacijo. V naslednji fazi raziskave smo z metodo elektrostatskega sukanja izdelali hidrofilna nanovlakna iz hitosana in polietilenoksida z vgrajenim trombocitnim koncentratom. Morfologija izdelanih nanovlaken je bila v vodnem okolju stabilna 72 h. Dokazali smo, da elektrostatsko sukanje ne zmanjša biološke aktivnosti trombocitnega koncentrata. Proučili smo vpliv nanovlaken z vgrajenim trombocitnim koncentratom na proliferacijo, preživetje, morfologijo in mobilnost celic. Nanovlakna so omejila celično mobilnost, povzročila spremembe v morfologiji celic in stimulirala njihovo proliferacijo. Kljub majhni količini rastnih dejavnikov, ki smo jih v celično kulturo vnesli v obliki nanovlaken z vgrajenim trombocitnim koncentratom, so le-ta signifikantno stimulirala celično proliferacijo, kar kaže na sinergističen učinek nanotopografije in vgrajenih rastnih dejavnikov. Rezultati raziskave potrjujejo ugodne in vitro lastnosti izdelanih nanovlaken in njihov velik potencial kot nanomateriala za dostavo trombocitnega koncentrata pri zdravljenju ran.
COBISS.SI-ID: 3673201
Po podatkih Essential Science Indicators? je bil članek v novembru in decembru 2016 pogosto citiran in s tem prišel med prvih 1 % člankov citiranosti na področju farmakologije in toksikologije. Nanovlakna predstavljajo atraktiven nov dostavni sistem za podaljšano in kontrolirano sproščanje. Zadržano sproščanje hidrofilnih učinkovin, kot je na primer ciprofloksacin hidroklorid (CIP), iz polimernih nanovlaken pa ni enostavno doseči. Pri tej študiji smo raziskovali različen vpliv hidrofobnih polimerov (PMMA in PCL) samih v obliki monolitnih nanovlaken in z dodatkom hidrofilnih polimerov (PVA, PEO in hitosan) na podaljšano sproščanje CIP. 46 % CIP se je sprostilo iz PCL nanovlaken in samo 1,5 % iz PMMA nanovlaken tekom 40 dni. Torej, PMMA predstavlja velik potencial za nadzor sproščanja CIP, če bi mu dodali hidrofilni polimer. Raztopine sestavljene iz 90 % PMMA in 10 % PEO, PVA ali hitosana v mešanici ocetne in formične kisline so bile uporabljene za elektrostatsko sukanje. Vrsta hidrofilnega polimera v nanovlaknih je bistveno vplivala na profil sproščanja: nanovlakna s PEO so sprostila CIP zelo hitro, s hitosanom je bilo zaznano počasno in postopno sproščanje, s PVA pa se je malo CIP hitro sprosilo, ostanek pa je bil sproščen počasneje tekom naslednjih dni. Dokazali smo tudi, da lahko 18 dnevno sproščanje dodatno prilagodimo z različnimi razmerji med PMMA in PVA ali hitosanom, kjer se sprosti skoraj 100 % učinkovine. Matematični model se je ujemal z eksperimentalnimi podatki sproščanja in tako samo ugotovili, da se učinkovina sprošča iz nanovlaken z dvo-stopenskim desorpcijskim procesom.
COBISS.SI-ID: 3989361
Mini tablete predstavljajo sodoben trend v razvoju trdnih farmacevtskih oblik. Njihova poglavitna prednost se odraža predvsem pri specifični populaciji bolnikov, ki ima težave s požiranjem in z doslednim upoštevanjem režima terapije z več zdravili. Omogočajo lažje prilagajanje odmerka zdravila kot tudi prilagajanje profila sproščanja s kombinacijo več mini tablet. Mini tablete tako predstavljajo obetajoč, pacientu prijazen dostavni sistem. Mini tablete so tablete s premerom manjšim od 3 mm. Njihova izdelava poteka na klasičnih tabletirkah, ki so opremljene s pečati z več konicami in z večmatričnimi vdolbinami. Proizvodnja mini tablet je podobna proizvodnji standardnih tablet, vendar zaradi manjših pečatov in manjših matričnih vdolbin zahteva dobre pretočne lastnosti zmesi za tabletiranje z navzgor omejeno velikostjo delcev, natančno kontrolo procesnih parametrov ter primerno izbiro in sestavo procesne opreme z namenom izogiba poškodbam tabletirnega orodja. Mini tablete (obložene ali neobložene, v eno- ali večenotni zasnovi) so dostavni sistemi, ki so prijazni do pacienta in so uporabni v pediatrični in geriatrični populaciji kot tudi pri individualizaciji zdravljenja z zdravili. Omogočajo olajšano požiranje, prilagajanje odmerkov, kombiniranje kinetike sproščanja, odmerkov in aktivnih učinkovin v enem samem dostavnem sistemu. Mini tablete lahko prav tako uspešno uporabljamo kot večenotne sisteme s prilagojenim sproščanjem (podaljšani, zakasnjeni, pulzirajoči, bimodalni in gastrorezistentni sistemi), ki omogočajo povečano biološko uporabnost v primerjavi z enoenotnimi sistemi. Številne prednosti mini tablet v primerjavi z ostalimi peroralnimi farmacevtskimi oblikami na trgu bi lahko bile še bolj izražene, vendar so za to potrebne nadaljnje raziskave, predvsem s področja novih prostostnih stopenj formulacij, podaljšanja življenjske dobe tabletirnega orodja kot tudi ustreznih in pri bolnikih sprejetih dostavnih sistemov, ki vključujejo enostavne in zanesljive odmerne naprave.
COBISS.SI-ID: 3724401
Bistvo raziskave objavljene v omenjenem članku je vrednotenje potencialne toksičnosti kratkoročno varnega odmerka nanomateriala pri dolgotrajni izpostavitvi. Ugotovili smo, da dolgotrajna izpostavitev celic kratkotrajno varni koncentraciji nanodelcev ZnO povzroči zmanjšanje mitohondrijske aktivnosti celic, spremembe njihove morfologije in motnje celičnega cikla. Po drugi strani pa izpostavitev celic nanodelcem TiO2 nima takšnega vpliva. Oba tipa nanodelcev po dolgotrajni izpostavitvi povzročita povečanje števila intercelularnih nanocevk, kar lahko nakazuje transformacijo normalnih celic v tumorske. Izsledki omenjene raziskave predstavljajo temelj za nadaljnje 'in vitro' vrednotenje varnosti nanosistemov, ki prihajajo v organizmu v stik s celicami.
COBISS.SI-ID: 2842481
Namen študije je bila uspešna napoved individualnih in vivo profilov sproščanja oz. absorpcijskih profilov po aplikaciji diklofenaka vgrajenega v farmacevtsko obliko s podaljšanim sproščanjem na tešče. S tem namenom smo določili profile sproščanja diklofenaka na različnih in vitro sistemih za sproščanje z uporabo zaporednih medijev, ki so odražali pH pogoje v različnih predelih prebavnega trakta. Ker kaže, da je praznjenje pelet iz želodca kritičen faktor za in vivo sproščanje, smo in vitro poskuse izvedli pri seriji različnih časov v želodčnem mediju. V nadaljevanju smo in vitro profile sproščanja najprej direktno primerjali z individualnimi in vivo absorpcijskimi profili, nato pa smo s pomočjo matematičnega modela, razvitega v predhodni študiji, izračunali napovedane individualne in vivo profile sproščanja, pri čemer smo upoštevali in vitro profile sproščanja in individualne profile praznjenja želodca. Primerjava napovedanih individualnih in vivo profilov sproščanja in individualnih absorpcijskih profilov je pokazala visoko stopnjo podobnosti in tako potrdila ustreznost pristopa z uporabo različnih časov v kislem mediju pri testiranju in vitro sproščanja. Dobljeni rezultati pa so tudi pokazali, da lahko znaten del variabilnosti absorpcijskih profilov diklofenaka razložimo z variabilnostjo kinetike praznjenja pelet iz želodca.
COBISS.SI-ID: 3370609