Dosežek neposredno izpolnjuje enega od temeljnih ciljev programa tj. nanovlakna za oskrbo kroničnih ran in regeneracijo tkiv. Namen raziskave je bil z elektrostatskim sukanjem pripraviti sodoben nanomaterial z vgrajenimi rastnimi dejavniki iz krvi za zdravljenje kroničnih ran. Rezultati kažejo, da trombocitni koncentrat kot naravni vir rastnih dejavnikov, stimulira rast keratinocitov in fibroblastov in vitro. Dokazali smo, da je optimalna koncentracija trombocitnega koncentrata v rastnem mediju za obe vrsti kožnih celic 2 % (v/v), medtem ko večje koncentracije povzročijo spremembe celične morfologije, zmanjšajo celično mobilnost in proliferacijo. V naslednji fazi raziskave smo z metodo elektrostatskega sukanja izdelali hidrofilna nanovlakna iz hitosana in polietilenoksida z vgrajenim trombocitnim koncentratom. Morfologija izdelanih nanovlaken je bila v vodnem okolju stabilna 72 h. Dokazali smo, da elektrostatsko sukanje ne zmanjša biološke aktivnosti trombocitnega koncentrata. Proučili smo vpliv nanovlaken z vgrajenim trombocitnim koncentratom na proliferacijo, preživetje, morfologijo in mobilnost celic. Nanovlakna so omejila celično mobilnost, povzročila spremembe v morfologiji celic in stimulirala njihovo proliferacijo. Kljub majhni količini rastnih dejavnikov, ki smo jih v celično kulturo vnesli v obliki nanovlaken z vgrajenim trombocitnim koncentratom, so le-ta signifikantno stimulirala celično proliferacijo, kar kaže na sinergističen učinek nanotopografije in vgrajenih rastnih dejavnikov. Rezultati raziskave potrjujejo ugodne in vitro lastnosti izdelanih nanovlaken in njihov velik potencial kot nanomateriala za dostavo trombocitnega koncentrata pri zdravljenju ran.
COBISS.SI-ID: 3673201
Namen: Glavni namen raziskave je bil določiti mehanskih lastnosti polimorfnih oblik zdravilnih učinkovin na nivoju posameznih kristalov (piroksikam, famotidin, nifedipin, olanzapin). Na osnovi rezultatov smo napovedali njihove deformacijske lastnosti na razsežnostnem nivoju saj so le te kritične v mnogih tehnoloških procesih. Metode: Mehanske lastnosti orientiranih kristalov smo določevali z nanoidenterjem (Kontinuirajoče merjenje rigidnosti), polimorfne oblike snovi smo predhodno ovrednotili s kalorimetričnimi in spektroskopskimi metodami. Rezultati: mehanske lastnosti delcev kot sta Youngov modul, in trdnost so bile v sorazmerju z urejanjem molekul v posamezni polimorfni modifikaciji kristalov in odvisne od orientacije le teh. Za mehansko medsebojno povezane strukture, ki so značilne za večino polimorfnih kristalov je dala identacija izotropen odgovor. Ugotovili smo še, da elastične lastnosti na razsežnostnem nivoju uspešno napovemo z merjenjem Youngovega modula na posameznem kristalu saj smo dobili linearno povezavo z indeksom elastične relaksacije tablet. Zaključki: Rezultati potrjujejo hipotezo, da intrinzične mehanske lastnosti farmacevtskih kristalov (Youngov modul) v veliki meri nadzirajo in napovedujejo deformacijsko obnašanje delcev med procesom stiskanja. Youngov modul in identacijska trdnost predstavljata uporabna in učinkovita parametra v fazi predformulacije razvoja zdravil za opisovanje mehanskih lastnosti, ki pomembno vplivajo na potek procesov v katerih prihaja do deformacije materialov.
COBISS.SI-ID: 3691377
Diabetes je zelo pogosta bolezen ostarelih. S tem so povezane tudi komplikacije, ki nastopijo zaradi slabe glikemične kontrole ob tej kronični bolezni, kot so retinopatija, nevropatija in vaskularne komplikacije. Encim aldozna reduktaza (AR) igra pomembno vlogo pri razvoju teh z diabetesom povezanih komplikacij. V zadnjem času se je pa pokazalo, da je AR vključena tudi v nekatere/različne inflamatorne procese, ki niso povezani z diabetesom. Inhibitorji aldozne reduktaze (ARI) so tako predmet raziskav že preko 50 let (od odkritja AR l. 1956). V okviru tega članka smo tako pripravili nove ARI, derivate N-fenilpirola z manj kislimi skupinami, kajti znano je, da imajo do sedaj znani ARI (tudi do danes edina registrirana tolrestat in epalrestat) slabe farmakokinetične lastnosti (slabo permeabilnost), ker so derivati karboksilnih kislin. Glede inhibitornega delovanje na AR se je najbolje izkazala učinkovina z 2-fluorofenolno skupino. Tako smo nadaljevali z modifikacijami te spojine in sintetizirali spojino 31, ki inhibira AR v submikromolarnih conc (IC50 = 0,443uM) in je selektivna tudi na homologni encim aldehidna reduktaza. Spojina 31 ima primerne fizikalno-kemijske lastnosti (pKa=7,64; manj kot 50% je ionizirane oblike pri fiziološkem pH). Je tudi dobro permeabilna skozi membrane, saj učinkovito inhibira tvorbo sorbitola v lečah podganjih oči in dobro prehaja skozi podganji jejunum.
COBISS.SI-ID: 3622257
Razvili smo populacijski farmakokinetični model tramadola, ki združuje različne hitrosti vhoda z lastnostmi porazdeljevanja, metabolizma in izločanja. Podatki, ki smo jih uporabili za analizo, so zajemali dve študiji biološke uporabnosti tramadola (faza I) po aplikaciji formulacij s takojšnjim (IR) in podaljšanim sproščanjem (PR) na zdravih prostovoljcih. Plazemske koncentracije tramadola v odvisnosti od časa po aplikaciji obeh formulacij smo opisali z inverzno Gaussovo funkcijo za modeliranje celotnega procesa vhoda, povezano z dvoprostornim modelom z eliminacijo prvega reda. Kljub temu, da je polimorfni izoencim CYP2D6 glavni encim vključen v metabolizem tramadola, uporaba pristopa modela zmesi za preveritev predpostavke o obstoju dveh in treh subpopulacij subjektov ni vodila do značilnega izboljšanja modela. Parametri končnega modela so bili ocenjeni z zadovoljivo natančnostjo. Interindividualna variabilnost je bila ocenjena za vse parametre z izjemo relativne biološke uporabnosti PR formulacije v primerjavi z IR formulacijo. Veljavnost populacijskega farmakokinetičnega modela smo dodatno testirali z neparametričnim pristopom ponovljenega vzorčenja. Končni model smo nadalje uporabili za vrednotenje kinetike absorpcije tramadola in simulacijo plazemskih koncentracij tramadola v stacionarnem stanju po aplikaciji obeh formulacij. Za obe formulaciji je končni model dal stabilno oceno profilov absorpcije tramadola v odvisnosti od časa. Rezultati simulacije stacionarnega stanja podpirajo prehod pacientov z IR formulacije tramadola, aplicirane 4-krat dnevno, na PR formulacijo tramadola, aplicirano 2-krat dnevno.
COBISS.SI-ID: 3687537
Namen: Raziskati povezavo med uporabo sedativnih zdravil in sindromom onemoglosti. Načrt raziskave: Prva presečna raziskava Irske longitudinalne raziskave o staranju (TILDA), nacionalna reprezentativna kohorta oseb, ki živijo doma, starih 50 let in več na Irskem. Sodelovalo je 1642 moških in 1804 žensk, starih 65 let in več. Meritve: Redna uporaba sedativnih zdravil je bila določena na podlagi modela sedativnega bremena, onemoglost pa je bila ocenjena z uporabo dveh validiranih in uveljavljenih protokolov: »frailty phenotype status« in »frailty deficit index (FI) score«. Rezultati: 19% oseb je prejemalo sedativna zdravila, najpogosteje hipnotike in antidepresive. 46% »frail«, 23% »prefrail« in 9% »nonfrail« starostnikov je uporabljalo sedativna zdravila. Po statistični prilagoditvi kovariat, je bilo sedativno breme pozitivno povezano s stanjem»prefrail« (razmerje obetov [OR] 1,27; 95% interval zaupanja [CI] 1,11–1,46) in frail (OR 1,30; 95% CI 1,02–1,64). Statistično značilna je bila tudi povezava s starostjo (p ( 0,001), ne pa s spolom. Tudi povezava med sedativnim bremenom in FI je ostala signifikantna tudi po statistični prilagoditvi kovariat (P ( 0,001) (β = 1,77; 95% CI 1,13–2,42). Zaključek: Višje sedativno breme je bilo pozitivno povezano s statusom »frailty phenotype« in FI. To pomeni, da je pri predpisovanju sedativnih zdravil onemoglim starostnikom potrebna posebna pozornost, saj je ta populacija najbolj ranljiva za neželene učinke zdravil in neželene zdravstvene izide.
COBISS.SI-ID: 3800689