V zadnjih letih obstaja velik interes za razvoj novih metod, ki temeljijo na mikroskopiji na atomsko silo (angl. Atomic Force Microscopy - AFM). Medtem ko je bila v začetku AFM nestabilna metoda, se je razvila v odlično orodje za študij pojavov na nanometrskem nivoju, vključno s kvantitativno analizo posameznih molekul. Številne nove aplikacije AFM imajo ključno vlogo na področju odkrivanja novih zdravil, njihovih dostavnih sistemov, ki temeljijo na polimerih ali anorganskih/kovinskih ogrodjih, in v obravnavi z boleznimi povezanimi spremembami tkiv. Takšne sodobne študije so odličen primer interdisciplinarnih raziskav, katerih rezultati vodijo v pomembne ugotovitve in odkritja. Pregledni članek se osredotoča predvsem na literaturo, objavljeno v zadnjem desetletju, vključena pa so tudi najpomembnejša starejša odkritja.
COBISS.SI-ID: 19422230
Nanovlakna predstavljajo nov obetavni dostavni sistem za podaljšano in kontrolirano sproščanje. Zadržano sproščanje hidrofilnih učinkovin, kot je na primer ciprofloksacin hidroklorid (CIP), iz polimernih nanovlaken pa ni enostavno doseči. Pri tej študiji smo raziskovali različen vpliv hidrofobnih polimerov (PMMA in PCL) samih v obliki monolitnih nanovlaken in z dodatkom hidrofilnih polimerov (PVA, PEO in hitosan) na podaljšano sproščanje CIP. 46 % CIP se je sprostilo iz PCL nanovlaken in samo 1,5 % iz PMMA nanovlaken tekom 40 dni. Torej, PMMA predstavlja velik potencial za nadzor sproščanja CIP, če bi mu dodali hidrofilni polimer. Raztopine sestavljene iz 90 % PMMA in 10 % PEO, PVA ali hitosana v mešanici ocetne in formične kisline so bile uporabljene za elektrostatsko sukanje. Vrsta hidrofilnega polimera v nanovlaknih je bistveno vplivala na profil sproščanja: nanovlakna s PEO so sprostila CIP zelo hitro, s hitosanom se bil zaznano počasno in postopno sproščanje, s PVA pa se je malo CIP hitro sprosilo, ostanek pa je bil sproščen počasneje tekom naslednjih dni. Dokazali smo tudi, da lahko 18 dnevno sproščanje dodatno prilagodimo z različnimi razmerji med PMMA in PVA ali hitosanom, kjer se sprosti skoraj 100 % učinkovine. Matematični model se je ujemal z eksperimentalnimi podatki sproščanja in tako samo ugotovili, da se učinkovina sprošča iz nanovlaken z dvo-stopenskim desorpcijskim procesom.
COBISS.SI-ID: 3989361
Namen raziskave je bil razviti populacijski farmakokinetični model za kvantitativno vrednotenje vpliva genetske variabilnosti metabolnih encimov in prenašalcev na farmakokinetiko lamotrigina, upoštevajoč vpliv različnih kliničnih, biokemijskih in demografskih dejavnikov. V klinično študijo smo vključili 100 bolnikov z epilepsijo na stabilni terapiji z lamotriginom samostojno ali v kombinaciji z drugimi protiepileptičnimi zdravili. Bolnikom smo v dveh časovnih točkah izmerili plazemsko koncentracijo lamotrigina in lamotrigin N-2-glukuronida ter jih genotipizirali za UGT1A4, UGT2B7, ABCB1 in SLC22A1. Populacijska farmakokinetična analiza je bila izvedena z nelinearnim modeliranjem mešanih učinkov. Z namenom stabilizacije procesa modeliranja smo vključili podatke predhodnih študij. Za boljši vpogled vpliva spremenljivk na metabolizem lamotrigina smo razvili model učinkovina-metabolit. Z osnovnim modelom smo ocenili, da so vrednosti farmakokinetičnih parametrov (interindividualna variabilnost) sledeče: konstanta absorpcije 1,96 h-1 (72,8%), peroralni očistek 2,32 L/h (41,4%) in volumen porazdelitve 77,6 L (30,2%). Na očistek lamotrigina vplivajo genetski dejavniki, telesna masa, ledvična funkcija, kajenje in sočasna uporaba encim inducirajočih oziroma inhibirajočih zdravil. Pri bolnikih z UGT2B7 -161TT genotipom je bil očistek manjši v primerjavi z GT in GG genotipi. Po drugi strani je bil očistek za 117% večji pri bolnikih z UGT2B7 372 GG genotipom v primerjavi z AA genotipom (95% IZ: 44,8-247%). Velika interindividualna variabilnost v farmakokinetiki lamotrigina zahteva terapevtsko spremljanje koncentracij. Genotipizacija UGT2B7 je lahko uporabna za individualizacijo zdravljenja v različnih kliničnih primerih.
COBISS.SI-ID: 4065137
Pojavnost interakcij med zdravili narašča s kompleksnostjo terapije in s številom pridruženih bolezni, kot je srčno popuščanje (SP). V tej randomizirani, dvojno slepi raziskavi smo ovrednotili vpliv intervencije farmacevta na razširjenost klinično pomembnih interakcij med zdravili (NCT01855165). Bolnik s SP, sprejeti na kliniko Golnik, ki so imeli ob sprejemu klinično pomembne interakcije med zdravili, so bili randomizirani v kontrolno ali testno skupino. Vsi njihovi lečeči zdravniki so prejeli standardni nasvet o terapiji z zdravili; zdravniki bolnikov v testni skupino so prejeli dodatno opozorilo o klinično pomembnih interakcijah med zdravili pri posameznem bolniku. Primarni izid so predstavljale klinično pomembne interakcije med zdravili ob odpustu, sekundarni izid pa ponovni sprejem v bolnišnico ali smrt v obdobju opazovanja po odpustu. Izmed 213 bolnikov, jih je 51 (povprečna starost 79 ± 6 let; delež moških 47%) imelo 66 klinično pomembne interakcije med zdravili in so bili randomizirani. V testni skupini (n = 26) je bilo v primerjavi s kontrolno skupino (n = 25) število bolnikov z interakcijo in število klinično pomembnih interakcij ob odpustu statistično značilno nižje: 8 bolnikov v primerjavi z 18 bolniki v kontrolni skupini (p = 0,003) ter 10 interakcij v primerjavi z 31 v kontrolni skupini (p = 0,0049). Med šestmesečnim opazovanjem po odpustu je bilo 11 bolnikov iz kontrolne in 9 iz testne skupine bodisi ponovno sprejetih v bolnišnico ali pa so umrli (p ) 0,2 za oboje). Pri bolnikih z oceno glomerulne filtracije ( 60 mL/min/1.73 m2 (78%) v številu ponovnih sprejemov v bolnišnico oz. smrti med kontrolno in testno skupino ni bilo statistično značilnih razlik (10 bolnikov v kontrolni in 7 bolnikov v testni skupini; p = 0,74).Intervencija farmacevta ob sprejemu v bolnišnico značilno zniža število bolnikov s klinično pomembnimi interakcijami med zdravili ob odpustu, ne pa tudi kliničnih izidov šest mesecev po njem.
COBISS.SI-ID: 3979889
Farmakološko zdravljenje kroničnega srčnega popuščanja (SP) v klinični praksi ni optimalno, hkrati pa ni raziskano, ali prilagajanje zdravljenja poteka v skladu s priporočili evropskih smernic v Sloveniji. Namen je bil ugotoviti, kako bolnišnična obravnava vpliva na farmakološko zdravljenje srčnega popuščanja. Izvedli smo prospektivno opazovalno raziskavo z bolniki s kroničnim SP, sprejetimi v Kliniko Golnik zaradi kateregakoli vzroka med marcem in julijem 2013. Kot merilo ocene farmakoterapije sta bila uporabljena Indeks skladnosti s smernicami (ISS) in modificiran ISS (mISS, če je bilo doseženega ≥ 50% ciljnega odmerka). Vključenih je bilo 198 bolnikov s kroničnim SP (s povprečno starostjo 77 let in 51% moških), izmed katerih je 49 % imelo ohranjen iztisni delež levega prekata (diastolično SP) in 30 % zmanjšanega (sistolično SP). Izvid ultrazvoka srca ni bil na voljo za 21 % bolnikov. Zaviralce angiotenzinske konvertaze/antagoniste angiotenzinskih receptorjev II, antagoniste beta adrenergičnih receptorjev in antagoniste mineralokortikoidnih receptorjev je prejemalo 78 %, 58 % in 20 % bolnikov ob sprejemu ter 72 %, 65 % in 23 % bolnikov ob odpustu. Skupno je ob odpustu 14 % bolnikov doseglo ISS-3 in le 7 % tudi mISS-3. Pri 27 % bolnikov je bilo vsaj eno izmed treh ključnih zdravil ukinjeno ali ob odpustu predpisano v znižanem odmerku. Med spremljanjem bolnikov jih je umrlo 21 %, od teh 25 % s sistoličnim SP. Bolniki s sistoličnim SP, ki so bili odpuščeni z vsaj enim izmed treh ključnih zdravil, so imeli značilno nižje tveganje za smrt kot bolniki s sistoličnim SP, odpuščeni brez zdravil (HR = 0.142, 95% CI = 0.029–0.683, p = 0.015). Kadar ob odpustu ni bilo predpisano nobeno zdravilo, so imeli bolniki z diastoličnim SP manjše tveganje za smrt kot bolniki s sistoličnim SP (HR = 0.075, 95% CI = 0.009–0.627, p = 0.017). Farmakološko zdravljenje bolnikov s kroničnim SP se med bolnišnično obravnavo ni pomembno optimiziralo. Pri številnih bolnikih je bilo zdravljenje z enim izmed ključnih zdravil ukinjeno ali pa je bil odmerek ob odpustu znižan, za kar pri večini primerov ni bila podana nobena pisna obrazložitev.
COBISS.SI-ID: 4011889