Še do nekaj let nazaj je veljalo, da je bila zaščita kovin ob uporabi inhibitorjev visoka koliko je bilo mogoče, ne glede na posledice za okolje in zdravje ljudi, kajti večina najučinkovitejših inhibitorjev je v veliki meri neprijaznih do okolja. V zadnjih desetih letih so se raziskave poglobile tudi na okoljevarstvenem področju in raziskovalcem je uspelo ali najti ali sintetizirati substance, ki so učinkovite kot inhibitorji, pri tem pa sprejemljive za vplive v okolju. Zato so jih poimenovali 'zeleni inhibitorji'. V naši raziskavi smo kot potencialne zelene inhibitorje izbrali dva vodotopna vitamina in sicer vitamin B ter C, ter ekstrakt žajblja. Inhibicijsko učinkovitost le-teh smo preskušali na tehničnem bakru in jeklu. Kot korozijski medij smo izbrali 3% raztopino NaCl, ter 4% raztopino HCl. V ta namen smo uporabili dve elektrokemijski metodi; klasično potenciodinamsko, ter metodo impedančne spektroskopije. V nadaljevanju smo raziskavo razširili še z uporabo gravimetrične metode za izbrane intervale potopitve 2, 4 in 6 ur. Za vse vzorce je bila izbrana enaka procedura predpriprave, ter nato elektrokemijske meritve v inhibirani raztopini, ter v raztopini, kjer inhibitor ni bil prisoten. Rezultati raziskav so pokazali, da je Vitamin C veliko boljši inhibitor bakra v 4% raztopini HCl, kot v raztopini natrijevega klorida. Najvišja inhibicijska učinkovitost je bila dosežena pri dodatku 1.5 g/dm3 vitamina C v 4% HCl in sicer 71.62%. Medtem ko je bila višja inhibicijska učinkovitost vitamina B dosežena v primeru ko je bil kot korozijski medij izbran 3% NaCl. Vrednost inhibicijske učinkovitosti je bila v intervalu med 47.77 to 64.60%. Tudi v primeru jekla je vitamin B dosegel višji nivo inhibicije in to pri vseh izbranih koncentracijah in pri najdaljši časovni izpostavitvi (6 ur) v 4% raztopini HCl. Dosežena inhibicijska učinkovitost je bila med 77.27 in 86.03%. Najvišja inhibicijska učinkovitost v raztopini 3% NaCl je bila dosežena, ob uporabi ekstrakta žajblja kot inhibitorja korozijskih procesov in sicer 97.5% pri dodatku 1.5 g/dm3 ob 6 urni potopitvi v izbrani korozijski medij. Te raziskave so pokazale in dokazale, da so pri določenih pogojih izbrane substance ustrezna alternativa klasičnim inhibitorjem, s poudarkom, da so leti veliko bolj sprejemljivi za okolje. Le-ti in podobni zeleni inhibitorji nakazujejo novo poglavje na tem področju z dodano vrednostjo neškodljivosti tako za okolje kot za vsa živa bitja tega planeta.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 18949398V zadnjih letih je bila membranska tehnologija pogosto uporabljena pri obdelavi odpadnih voda in čiščenju vode. Membranska tehnologija je preprost proces, ki daje zelo visoko kakovost vode za človeško porabo in industrijske namene. Ena od obetavnih tehnologij za obdelavo vod in odpadnih voda je uporaba osmoze (angl. Forward Osmosis - FO). Gonilna sila tega procesa je koncentracijski gradient, ki ne potrebuje dodatne enrgije za masni trasport ter predstavlja priložnost za varčevanje z energijo. Vendar pa obstaja veliko omejitev, ki jih ne smemo zanemariti. Eden od trenutnih izzivov je priprava nove generacije membran. Primer nedavnega razvoja FO procesa so biomimetične (akvaporinske) membrane, ki izboljšujejo separacijske lastnosti membran in pretoka vode. Sedanje študije pa govorijo predvsem o učinkovitosti akvaporinskih FO membran v različnih aplikacijah.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 19081238Kontrola morfološke strukture, skupne poroznosti in velikostne porazdelitve por PHEMA materialov je za aplikacije v bimedicini bistvenega pomena. Z emulzijskim pristopom lahko dosežemo makro pore. Pri takšnih vidoko koncentriranih emulzijah (preko 75% vol interne faze) sistem stabiliziramo s surfaktanti in po polimerizaciji dobimo odprto celično morfologijo.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 187251423-(3,4-dihidroksi-fenil)-2-propionska kislina (Kavna kislina-Caf) in (E)-3-(4-hidroksi-3-metoski-fenil)prop-2-enoična kislina (Ferulna kislina-Fer) se pojavljata kot trans- in cis-izomera, ki ju lahko najdemo v različnih rastlinah. Trans-obliki obeh komponent sta v naravi pogostejši. Študija je pokazala, da sta oba trans-izomera precej nestabilna kadar sta izpostavljena različnim vplivom kod so visoka temperatura, UV svetloba, kisik iz zraka in vodne raztopine kovinskih ionov, sa je prišlo do izomerizacije v cis-izomere. Opisana metoda dokazuje, da plinska kromatografija v povezavi z masno spektrometrijo, po ustrezni derivatizaciji (trimetilsililiranju-TMS) spojin, omogoča dobro ločitev in kvantitativno določanje geometrijskih cis- in trans-izomer preiskovanih komponent. Dokazano je bilo, da je stopnja izomerizacije v prvih 24 urah po hranjenu standardnih raztopin v tetrahidrofuranu (THF), pri sobni temperaturi v temi ali v zmrzovalniku (-18°C) najnižja. V enakem časovnem intervalu pa je izomerizacija, po hranjenju raztopin pri sobni temperaturi in svetlobi bistveno večja in znaša za Caf 24%, za Fer pa 25%. Po eno-mesečnem hranjenju raztopin v THF pri sobni temperaturi in svetlobi je bila izomerizacija največja, vsebnost trans-Caf se je znižala na 67% in vsebnost trans-Fer na 63%.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 18975510Termični razkroj kompleksa (ABT)3[Eu(Pydc)3]poteka v the stopnjah pri temperaturah 30–160 °C (DTGmax = 115 °C), 160–400 °C (DTGmax = 270 °C), 400–600 °C (DTGmax = 475 °C), z izgubami mase 7.50 %, 45.5 % in 15.9 %. Prva stopnja ustreza izgubi 5 mol kristalne vode z izgubo mase (Δmizm = 7.1%), kar je v skladu z izračunano vrednostjo za izgubo 5 mol (Δmrač = 7.5 %). V drugi stopnji, nad 400 °C, se začne razkroj kompleksa, kar ustreza izgubi mase (ABTH)+(PydcH)−. Izguba mase v zadnji stopnji (kisikova atmosfera) se lahko uporabi za izračun končnega produkta. Celokupna izguba mase znaša 86.4 %, kar se dobro ujema z vrednostmi izračunanimi za končni product Eu2O3 (Δmrač = 85.3 %), ki smog a karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo. Podobno obnašanje smo opazili za (ABT)3[Tb(Pydc)3]5H2O).
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 18934806