Metoda prvega odvoda (FDPT) za tokovno-napetostno karakteristiko Langmuirjeve sonde je bila uporabljena za pridobitev parametrov robne plazme v tokamaku COMPASS in stelaratorju TJ-II. Pokazano je bilo, da je v tokamaku COMPASS v bližini zadnje zaključene pretočne površine (LCFS) energijska porazdelitvena funkcija elektronov (EEDF) dvojna-maksvelska s populacijo nizko temperaturnih elektronov, ki številčno prevladuje na visoko temperaturno populacijo, medtem ko je porazdelitev v bližini tokamakove stene (far SOL) običajna maksvelska. V stelaratorju TJ-II se je izkazalo, da je med gretjem s curkom nevtralnih delcev (NBI) energijska porazdelitvena funkcija elektronov v omejeni plazmi in v bližini LCFS dvojna-maksvelska, med tem, ko je v bližini stene običajna maksvelska. V nasprotju s tem je med fazo elektronskega ciklotronskega resonančnega gretja (ECRH) porazdelitvena funkcija razelektritve dvojna-maksvelska. Obravnavan je mehanizem za pojav dvojne-maksvelske porazdelitvene funkcije v bližini LCFS. Primerjava eksperimentalnih rezultatov iz Langmuirjevih sond z rezultati iz simulacij s kodama ASTRA in EIRENE nakazuje na to, da je glavni razlog za pojav dvojne-maksvelske porazdelitvene funkcije v bližini LCFS ionizacija nevtralnih atomov v SOL. Z rezultati za elektronske temperature, ki smo jih s pomočjo metode prvega odvoda dobili iz meritev na tokamaku COMPASS in stelaratorju TJ-II, smo izračunali radialno porazdelitev gostote paralelnega toplotnega fluksa. Pokazano je, da je oblika radialne porazdelitve gostote paralelnega toplotne fluksa dvojna eksponentna. Izpostavljeno je, da je potrebno pri izračunih gostote paralelnega toplotnega fluksa v bližini LCFS upoštevati izgube zaradi mehanizma ionizacije.
COBISS.SI-ID: 28955943
Eksperimenti EURACOS (Natrij, železo in brez ščitenja) so bili ponovno evalvirano v sklopu projekta SINBAD v okviru OEDC/NEA z nameno določitve uporabnosti teh eksperimentov za validacijo novih jedrskih podatkov. Meritve smo primerjali za Monte Carlo izračuni. Rezultati kažejo na dobro ujemanje z eksperimenti za pragovne reakcije. Rezultati kažejo na to, da so eksperimenti iz serijo EURACOS lahko uporabijo kot referenčni eksperimenti (t.i. benchmarki) in so uporabni za testiranje modernih jedrskih podatkov in izračunov.
COBISS.SI-ID: 28197159
Karakterizacija obsevalnih položajev v raziskovalnem reaktorju obsega določanje nevtronskih in fotonskih polj za največjo možno natančnostjo. V jedrskih reaktorjih se fotonski fluksi večinoma določajo računsko in redko merijo. Zato smo izvedli meritve z miniaturnimi ionizacijskimi celicami in jih primerjali z izračuni s programom MCNP6 Opazili smo sistematično 50 % odstopanje med meritvami in izračuni. Kasneje smo s posebno metodo ugotovili, da 30 % od 50 % prispevajo zakasneli fotoni, ki jih MCNP6 ne simulira, ostalih 20 % ostaja nepojasnjenih in ji je mogoče pripisati pomanjkanju zanesljivih jedrskih podatkov za produkcijo žarkov gama.
COBISS.SI-ID: 29003559
Metodologija izpeljave jedrskih presekov iz meritev na žarkovni liniji hladnih nevtronov je bila analizirana. Predvsem preseki za zajetje pri termičnih energijah so izpeljani relativno glede na standardni presek, recimo n H-1. Zaradi te predpostavke so preseki lahko napačni tudi za 10 %. Ta napaka je odvisna od 1/E odvisnosti preseka v področju termičnih energij. Napaki se lahko izognemo, če poznamo energijsko odvisnost preseka in apliciramo ustrezne korekcijske faktorje, ki so predstavljeni v članku.
COBISS.SI-ID: 28785191
Absolutne povprečne jedrske preseke za zlato, torij, tantal, molibden, baker in stroncij v nevtronskem izvoru Cf-252 smo modelirali za dva eksperimenta. Simulacije smo delal s programom MCNP in presek iz knjižnice ENDF/B-VII.0. Določane povratnega sipanja je bilo za metodo Monte Carlo in označevanjem delcev. Računsko smo določili tudi korekcijske faktorje za eksperimentalne vrednosti. V članku podajamo korekcijske faktorje, popravljene vrednosti presekov.
COBISS.SI-ID: 28507175