Namen: Ugotoviti prevalenco čim širšega spektra humanih virusov papiloma (HPV) v konjuktivalnih ploščatoceličih papilomih in možno razliko v histopatološki in klinični sliki HPV pozitivnih in HPV negativnih papilomov. Metode: V formalinu fiksirano in v parafin vklopljeno tkivo 25 bolnikov smo analizirali s šestimi različnimi metodami na osnovi verižne reakcije s polimerazo in kromogeno in situ hibridizacijo, ki lahko zaznajo skupno 87 tipov HPV in štirih različnih družin: α-HPV, β-HPV, γ-HPV in m-HPV. Vzorce smo pregledali in ocenili tip rasti (sesilna ali pecljata) ter prisotnost čašic, poroženevanja, elastoze, atipij in koilocitoze. Rezultati: HPV-6 in HPV-11 smo dokazali v 19/25 (76%) vzorcih papilomov. Devet vzorcev (47%) je bilo pozitivnih tudi z metodo kromogene in situ hibridizacije. Dodatno smo dokazali šest različnih β-HPV (HPV-9, HPV-12, HPV-20, HPV-21, HPV-22 in HPV-24) v štirih primerih. Vsi štirje primeri so bili tudi HPV-6/-11 pozitivni. Primerov γ-HPV and m-HPV nismo zaznali. Ekstralimbalna lokalizacija (p=0.021), prisotnost čašic (p=0.005), neporoženevajoč ploščat epitelij (p=0.005) in odsotnost elastoze (p=0.005) so bili povezani s prisotnostjo HPV-6/-11. Zaključki: Določene klinične in histološke značilnosti so pogosteje povezane z okužbo s HPV. Druge družine HPV (poleg α-HPV) najverjetneje niso povezane z nastankom konjuktivalnih ploščatoceličnih papilomov.
COBISS.SI-ID: 31957721
Opisan je primer kombiniranega melanocitnega nevusa, ki kaže očitne granularne spremembe v citoplazmi. Klinično je bila pigmentna sprememba na hrbtu iregularne oblike, rahlo asimetrična, privzdignjena in neostro zamejena. Mikroskopsko so kaže jasen kongenitalni vzorec rasti melanocitov ob lasnih foliklih in adneksih. Melanociti se urejajo v plaže epiteloidnih celic z obilno granulirano citoplazmo. Le majhen delež celic ima histološko sliko običajnih dermalnih melanocitov, mitoze niso prisotne. Imunohistokemično kažejo konvencionalni melanociti in celice z granularno citoplazmo pozitivno reakcijo na beljakovini melan A in S-100. Celice z granularno citoplazmo so močno pozitivne tudi na beljakovini HMB45 in NKI-C3. Proliferacijska aktivnost v spremembi ni podarjena (Ki-67). Elekronskomikroskopskao so vidne velike celice z ovalno-okroglimi jedri in številnimi citoplazmskimi granuli, ki ustrezajo lizosomom ali autofagosomom. V citoplazmo ni premelanosomov, glikogena, lipidov in drugih organel. Dvoletni klinični potek je bil brez posebnosti. Ta sprememba lahko predstavlja posebno obliko proliferacije dermalnih melanocitiv z obilno granulirano citoplazmo, ki je verjetno posledica degeneracije melanosomov pri avtofagocitni aktivaciji. Značilna granularna citoplazma v celicah lahko povzroča diagnostične probleme, zato je upravičeno , da se granularnocelični nevus uvrsti v spekter benignih melanocitnih proliferacij.
COBISS.SI-ID: 32211161
Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je kompleksna, smrtna, nevrodegenerativna bolezen, za katero je značilna progresivna degeneracija in izguba zgornjih motoričnih nevronov v cerebralnem korteksu in spodnjih motoričnih nevronov v možganskem deblu in hrbtenjači. V naši raziskavi smo določili pogostost mutacij v štirih genih: SOD1, TARDBP, FUS in C9ORF72 pri 85 slovenskih bolnikih s sporadično obliko ALS. Pri 5,9% bolnikov smo dokazali prisotnost heksanukleotidne ponovitve v genu C9ORF72. V preostalih treh genih smo dokazali 4 mutacije, in sicer pri 3 bolnikih: pVal14Met v genu SOD1, tiho mutacijo p.Arg522Arg v genu FUS in p.Gly93Cys v genu SOD1, skupaj z novo sinonimno mutacijo c.990A)G (p-Leu330Leu) v genu TARDBP. Izvedli smo prvo presejalno genetsko raziskavo slovenskih bolnikov s sporadično obliko ALS in uspešno pojasnili genetsko ozadje za 8,2% bolnikov s sporadično obliko ALS.
COBISS.SI-ID: 31780313
Za RNA genom virusa hepatitisa C (HCV) je bilo pokazano, da se razmnožuje s pomočjo gostiteljske miRNA. Klinični vpliv te in ostalih celičnih miRNA na HCV pri ljudeh je povečini še nepojasnjen. V naši raziskavi smo z metodo qPCR preučevali izražanje miR-122a, miR-126, miR-181a in miR-136 pri 65 bolnikih okuženih s HCV (genotip 1, genotip 1a, genotip 1b, genotip 3 in genotip 4) in 9 odraslih, pri katerih ni bilo dokazane infekcije. Analizirali smo razlike v izražanju teh miRNA v odvisnosti od spola, starosti, genotipa, stadija fibroze, gradusa vnetja, serumskega nivoja jetrnih encimov, količine virusa v serumu, prisotnosti/odsotnosti steatoze in načina prenosa. Različne algoritme so uporabili za predikcijo ciljnih mRNA za analizirane miRNA. V primerjavi z zdravimi odraslimi smo ugotovili spremembe v izražanju miR-126, miR-181a ter miR-136 pri različnih genotipih, stadijih in gardusih. miR-122 je bila povezana s spolom in portalnim vnetjem, miR-122 in miR-126 s serumsko količino HCV ter miR-136 in miR-122 s prisotnostjo steatoze. miR-126 in miR-136 sta bili različno izraženi med različnimi načini prenosa. Predvideli smo pribl. 2000 različnih ciljnih mRNA za vse štiri miRNA in vsaka od analiziranih miRNAs bi bila lahko vključena v več kot 100 različnih biokemijskih poti. Z raziskavo smo pri bolnikih okuženih s HCV pokazali razlike v izražanju miR-122, miR-126, miR-136 and miR-181a med različnimi genotipi HCV, spolom, stadijem in gradusom jeter okuženih s HCV, načinom prenosa HCV, količine HCV v serumu in prisotnostjo setatoze jeter. Številni ciljni geni in biokemijske poti, predpostavljeni za vsako od analiziranih miRNA, skupaj z ostalimi rezultati nakazujejo na vlogo teh miRNA v patogenezi okužbe s HCV.
COBISS.SI-ID: 31500249
Cilji: epiteloidni maligni periferni tumor živčne ovojnice (E - MPTŽO) je posebna oblika MPTŽO, zanjo so značilne prevladujoče epiteloidne celice, ki so difuzno pozitive na beljakovino S-100 in je redko povezana z nevrofibromatozo tipa 1. Z raziskavo smo želeli opredeliti klinično-patološke značilnosti kožnih E – MPTŽO in napoved razvoja bolezni ter prikazati diferencialno diagnostične možnosti. Metode in rezultati : analizirali smo 11 kožnih E – MPTŽO (6 moškim in 5 ženska, poprečna starost 49 let, poprečen premer tumorja 1,6cm). Tumorji so bili najpogosteje na spodnjih okončinah (45%) in na trupu (45%), redkeje na zgornjih okončinah (9%). Sledenje je bilo dostopno za 9 od 11 bolnikov (od 24 do 100 mesecev, poprečno 52 mesecev). Štirje bolniki so imeli kliničen potek brez posebnosti (44%), pri dveh se je pojavila lokalna ponovitev (22%), trije bolniki so umrli zaradi razširitve bolezni (33%). Histološke značilnosti tumorja niso bili napovedni dejavniki lokalne ponovitve, oddaljenih zasevkov ali izida bolezni, vključno z velikostjo tumorja, odstotkom epiteloidnih celic, števila mitoz na 10 polj velike povečave, stopnje jedrnih atipij ter mesta nastanka (dermis, dermis/subkutis) (p)0,05). Imunohistokemično barvanje z beljakovino S-100 je bilo v vseh tumorjih difuzno pozitivno, polovica tumorja je kazala izgubo pozitivnosti beljakovine INI1. Zaključki. E – MPTŽO imajo potencialno agresiven klinični potek z razširitvijo bolezni in neugodnim izidom.
COBISS.SI-ID: 32195289