Uvod: Rak Hürthlejevih celic ščitnice (RHCŠ) je redka bolezen. Velja prepričanje, da je RHCŠ bolj agresiven kot folikularni rak ščitnice. Namen naše raziskave je bil ugotoviti dejavnike, povezane z specifičnim preživetjem in preživetjem brez bolezni. Metode: V retrospektivno študijio smo vključili vseh 108 bolnikov s RHCŠ (26 moških, 82 žensk; mediana starost 62 let, razpon od 19-87 let), ki so se zdravili na našem inštitutu od leta 1972-2011. Zbrali smo podatke o starosti, kliničnih in histopatoloških dejavnikih, stadiju in ponovitvi bolezni, preživetju brez bolezni in specifičnem preživetju. Z univariatno analizo smo ugotovili, kateri dejavniki so bili povezani s specifičnim preživetjem. Coxsov multivariatni regresijski model smo uporablili za identifikacijo neodvisnih napovednih dejavnikov za specifičnih preživetje. Rezultati: Obdobje opazovanja je bilo od 1-337 (mediana 105) mesecev. Od 108 bolnikov je imelo 12(11%) bolnikov oddaljene zasevke in 8(7%) bolnikov regionalne zasevke. Ponovitev bolezni je bila ugotovljena v 26 primerih (24%): lokoregionalno, v oddaljenih organih in tako lokoregionalno kot v oddaljnih organih v 12, 11 in 3 primerih. 5-letno, 10-letno in 20-letno specifično preživetje je bilo 96%, 88% in 67%. Neodvisni napovedni dejavniki za specifično preživetje so bili: starost bolnikov ob postavitvi diagnoze, oddaljeni zasevki in preostanek tumorja po operativnem posegu. Zaključek: Dolgo preživetje so imeli tisti bolniki s RHCŠ, ki so bili mlajši od 45 let, brez oddaljenih zasevkov in brez ostanka tumorja po operativnem posegu.
COBISS.SI-ID: 1899643
UVOD:Bopsija varovalne bezgavke (BVB) je "zlati standard" pri stagingu pazduhe s klinično negativnimi pazdušnimi bezgavkami. Vendar se paradigma glede zdravljenja pazduhe spreminja, zato potekajo študije o tem, ali BVB lahko opustimo pri bolnicah z nizkim tveganjem. Namen te študije je bil oceniti dejavnike tveganja za zasevke v pazdušnih bezgavkah pri bolnicah z rakom dojke z negativno predoperativno ultrazvočno preiskavo pazduhe. METODE: Skupno 1395 zaporednih bolnic z invazivnim rakom dojke in BVB je bilo vključenih v izvirno serijo bolnic. Z univariatno analizo smo ocenili, kateri dejavniki so povezani z večjim tveganjem za zasevke v pazdušnih bezgavkah. Z binarno logistično regresijo smo naredili napovedni model, ki je temeljil na dejavnikih tveganja. Napovedni model je bil potrjen na nadaljnjih 566 bolnicah iz iste ustanove in nato še na 2463 bolnicah iz štirih drugih bolnišnic. Vsi statistični testi so bili dvostranski. REZULTATI: Skupno 426 bolnic od 1.395 (30,5%) v originalni seriji bolnic je imelo zasevke v pazdušnih bezgavkah. V napovedni model so bili vključeni: histološka velikost (p (0,001), multifokalnost (p (0,001), limfovaskularna invazija (p (0,001), in tipljivost primarnega tumorja (p (0,001). Površina pod krivuljo je bila pri notranji validaciji modela 0,731 in pri zunanji validaciji 0,79. ZAKLJUČEK: Pri bolnicah z rakom dojke s klinično negativnimi bezgavkami z našim napovednim modelom lahko pri posamezni bolnici ocenimo verjetnosti za zasevke v pazdušnih bezgavkah. Model je bil uspešen pri notranji in zunanji validaciji. Pred klinično uporabo mora biti model potrjen v vsakem centru.
COBISS.SI-ID: 1937531
IZHODIŠČA: Populacija starejših ljudi se povečuje in prav tako tudi populacija bolnic z rakom dojke starih ≥80 let. Namen naše retrospektivne raziskave je bil ugotoviti, kateri so neodvisni napovedni dejavniki za dolžino specifičnega preživetja glede dojke dojke pri kirurško zdravljenih bolnicah starih ≥80 let. Sekundarni cilj je bil ugotoviti, katero je ustrezno kirurško zdravljenje raka dojk pri bolnicah starih ≥80 let. METODE: Pregledali smo zdravstvene kartoteke 154 bolnic starih ≥ 80 let (povprečna starost 83 let) v zgodnji fazi raka dojke, ki so bile operirane v terciarnem centru za zdravljenje raka v obdobju od leta 2000 do 2008. Tumorski stadij je bil pT1 / pT2 v 75% in pT3 / pT4 v 25%. Kirurško zdravljenje je bilo sledeče: kvadrantektomija v 27%, amputacija dojke v 73%, odstranitev pazdušnih bezgavk v 57%, biopsija varovalne bezgavkev 18%, medtem ko je bilo 25% bolnic brez operacije pazduhe. REZULTATI: Mediano spremljanje bolnic je bilo 5,3 let. Kar 31% bolnic je umrlo zaradi raka na dojki, medtem ko je 28% bolnic umrlo zaradi drugih vzrokov. Polovica naših bolnic s slabo diferenciranim rakom dojke ali negativnimi estrogenskimi receptorji je umrla zaradi raka dojke. Multivariatna statistična analiza je pokazala, da so bili neodvisni napovedni dejavniki za dolžino glede raka dojke specifičnega preživetja: patološki T-stadij, patološki N-stadiji in estrogenski receptorji. ZAKLJUČEK: Kratko specifično preživetje nakazuje, da je rak dojke z zasevki v pazdušnih bezgavkah pri bolnicah starih ≥80 let, lahko agresivna bolezen.
COBISS.SI-ID: 1871227
Drobnocelični hiperkalcemični tip raka jajčnikov (DHTRJ) je najpogostejši nediferencirani malignom jajčnikov pri ženskah, mlajših od 40 let.Sekvenirali smo eksone šestih posameznic iz treh družin z DHTRJ. Po odkritju škodljive zarodne mutacije SMARCA4 v vseh treh družinah, smo testirali DNK iz četrte prizadete družine, ki je tudi imela zarodno mutacijo SMARCA4. V vseh sekveniranih tumorjih je bila prisotna somatska mutacija ali pa je šlo za izgubo alela divjega tipa. Imunohistokemična analiza teh primerov in dodatnih sorodnikov in nesorodstvenih primerov je pokazala izgubo SMARCA4 (BRG1) beljakovine v 38 od skupno 40 tumorjev. Sekvenciranje v primerih z možnostjo identifikacije DNK je pokazalo vsaj eno zarodno linijo ali somatsko škodljivo SMARCA4 mutacijo v 30 od 32 primerov. Poleg tega je imela DHTRJ celična linija BIN-67 bialelno mutacije SMARCA4. Naše spoznanje je dokazalo, da so spremembe v SMARCA4 glavni vzrok za DHTRJ, kar bi lahko pripomoglo k izboljšanju genetskega svetovanja in k novim pristopom zdravljenja.
COBISS.SI-ID: 1744251
Metformin lahko vpliva na rakave celice, tako da zavira mTOR signalno pot. Namen naše retrospektivne raziskave je bil preučiti, ali imajo bolnice z rakom dojke (RD) in sladkorno boleznijo (SB), ki prejemajo metformin nižji stadij bolezni v primerjavi z bolnicami, ki niso prejemale metformina, in če je uporaba metformina povezana z molekularnim podtipom RD. METODE: Pregledali smo zdravstveno dokumentacijo 253 bolnic z invazivnim RD in SB (128 na metforminu in 125 brez metformina). Kontrolna skupina je bila sestavljena iz 320 zaporednih bolnic z invazivnim RD brez SB. Podtipe RD smo razvrstili glede na imunohistokemijske značilnosti tumorja: Luminalni A (estrogen receptor [ER] + in / ali progesteron receptor [PR] +, HER-2), luminalni B (ER + in / ali PR +, HER-2 +), HER -2 (ER-, PR-, HER-2 +), trojno negativni / bazalni (ER-, PR-, HER-2). REZULTATI: Pri bolnicah na metforminu je bil nižji delež T3 ali T4 tumorjev kot pri bolnicah, ki niso prejemale metformina (16% proti 26%, p = 0,035). Ni bilo statistično značilne razlike med obema študijskima skupinama glede N stadija bolezni. Bolnice s SB na metforminu, s SB brez metformina in kontrolna skupina so imele različne molekularne podtipe RD (p = 0,01): luminalni podtip A je imelo 78%, 83% in 71%, luminalni tip B 12,6%, 9% in 11%, HER 2 0,8%, 1,6% in 8%, in trojno-negativni/-bazalni podtip 8,6%, 6,4% in 10% bolnic. ZAKLJUČEK: Naši podatki kažejo, da je dolgotrajna uporaba metformina povezana z molekularnim podtipom RD pri bolnicah s SB v primerjavi s tistimi, ki niso na metforminu in bolnicami brez SB. Vendar pa je najbolj verjetno, da je drugačna porazdelitev molekularnih podtipov RD v teh treh skupinah bolnic posledica drugih dejavnikov tveganja za RD, kot so starost bolnic ali debelost.
COBISS.SI-ID: 1767803