Kombinirana analiza učinkovitosti študij TEXT in SOFT je pokazala pomembno podaljšanje preživetja brez bolezni po zdravljenju z eksemestanom in zavoro delovanja jajčnikov (ZDJ) v primerjavi s tamoksifenom in ZDJ. Kar 4717 žensk so vključili v študijo TEXT ali SOFT. Premenopavzalne bolnice z rakom dojke in pozitivnimi hormonskimi receptorji so 5 let prejemale adjuvantno zdravljenje z ekzemestanom in ZDJ ali tamoksifen in ZDJ. Bolnice so lahko dobile tudi kemoterapijo. V času analize je bila mediana dolžina spremljanja bolnic 5,7 let. Bolnice na tamoksifenu in ZDJ so imele med petimi leti zdravljenja bolj pogosto navale vročine in potenja kot tiste na eksemestanu in ZDJ, čeprav so se sčasoma ti simptomi izboljšali. Bolnice na eksemestanu in ZDJ so poročale o bolj suhi nožnici, večji izgubi interesa za spolnost, in težavah z vzburjenjem kot so jih navajale bolnice na tamoksifenu in ZDJ; te razlike so vztrajale daljše časovno obdobje. Bolečine v kosteh ali sklepih so bilo izrazitejše, še posebej kratkoročno, pri bolnicah zdravljenih z eksemestanom in ZDJ kot pri bolnicah zdravljenih s tamoksifenom in ZDJ. Spremembe globalnih kazalcev kvalitete življenja so bile majhne in podobne med zdravljenjem v primerjavi z izhodiščnim stanjem. Na splošno, z vidika kvalitete življenja, ni jasnih pokazateljev, ki bi dajali prednost bodisi zdravljenju z eksemestanom in ZDJ ali s tamoksifenom in ZDJ. Različne učinke obeh načinov zdravljenja glede endokrinih simptomov moramo obravnavati posebej za vsako bolnico.
COBISS.SI-ID: 2063483
Velja prepričanje, da je kemoterapija neučinkovita pri raku ščitnice. Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali neoadjuvantna kemoterapija pred operacijo ščitnice vpliva na velikost primarnega tumorja pri bolnikih s slabo diferenciranim rakom ščitnice (SDRŠ), ki temelji na kriterijih iz Torina. Skupno 13 bolnikov (8 žensk, 5 moških; mediana starost 61 let) SDRŠ, ki temelji na kriterijih iz Torina, je bilo zdravljenih z neoadjuvantno kemoterapijo med letoma 1986 in 2005. Premer tumorja je bil od 4,5 do 18 cm (mediana 9 cm). Regionalne zasevke je imelo 6 bolnikov, oddaljene zasevke pa 9 bolnikov. Osem bolnikov je imelo pT4 tumor. Skupaj so bolniki imeli 29 (razpon 1- 5) ciklusov kemoterapije. Premer tumorja se je zmanjšal pri vseh bolnikih in za več kot 30% pri 5 bolnikih (= 38%). Dva od teh petih bolnikov sta imela tudi predoperativno obsevanje.Totalno tiroidektomijo je imelo 10 bolnikov, trije so imeli lobektomijo ščitnice, 5 bolnikov pa je imelo disekcijo vratnih bezgavk. R0 je bila narejena v 5 primerih, R0 recekcija pa v 8 primerih. Osem bolnikov je imelo po operaciji obsevanje vratu in zgornjega mediastinuma. 5-letno preživetje glede raka ščitnice je bilo 66%, 10-letno pa 20%. Po neoadjuvantni kemoterapiji je imelo delno regresijo tumorja 38% bolnikov s SDRŠ, ki temelji na kriterijih iz Torina.
COBISS.SI-ID: 2077051
Serijska kvantifikacija BCR-ABL1 mRNA je pomemben terapevtski kazalnik kronične mieloične levkemije, vendar je bistvena razlika med rezultati poročil iz različnih laboratorijev. Za izboljšanje primerljivosti so razvili mednarodno priznani plazmid, ki je certificiran referenčni material (CRM) razvit v skladu z ISO Navodili 34: 2009. Fragmenti BCR-ABL1 (e14a2 mRNA taljenje), BCR in GUSB transkripte so pomnožili in klonirali v pUC18, da so dobili plazmid pIRMM0099. Izdelali so šest različnih lineariziranih raztopin plazmidov z različnimi koncentracijami števila kopij (1,08 ± 0,13 × 106, 1,08 ± 0,11 × 105, 1,03 ± 0,10 × 104, 1,02 ± 0,09 × 103, 1,04 ± 0,10 × 102 in 10,0 ± 1,5 kopij/μL), kar so ugotovili z digitalnim PCR. Izvedeni sta bili dve študiji ustreznosti, v katerih je sodelovalo 63 preiskusnih laboratorijev. Ugotovili so, da lahko sklop šestih plazmidov CRM prispeva k standardizaciji števila izmerjenih prepisov e14a2 BCR-ABL1 in treh kontrolnih genov (ABL1, BCR in GUSB). Niz šestih plazmidov CRM je dostopen po vsem svetu, za kar skrbi Inštitut za referenčne materiale in meritve (Belgija) in njegovi pooblaščeni distributerji (https://ec.europa.eu/jrc/en/reference-materials/catalogue/; CRM oznako ERM- AD623a-f).
COBISS.SI-ID: 31742169
Flow citometrična imunofenotipizacija (FCI) se pogosto uporablja v citologiji za razlikovanje med B-celičnim limfomom (BCL) in reaktivno limfocitno proliferacijo (RLP), predvsem z ugotavljanjem monotipnih populacij B-celic. Ker tega ni vedno mogoče določiti z razmerji med površinskimi imunoglobulini lahkih verig (PIG LV), smo želeli oceniti, če lahko z določitvijo citoplazemskih imunoglobulinov lahkih verig (CIG LV), Bcl-2 in analizo klonalnosti z verižno reakcijo s polimerazo (PCR) izboljšamo natančnost citoloških diagnoz BCL. V našo študijo smo vključili bioptični material iz 98 bezgavk sumljivih za BCL z neprepričljivimih PIG LV, katerega smo dobili s tankoigelno aspiracijsko biopsijo. V vseh primerih smo analizirali klonalnost s PCR, da bi ugotovili gen za imunoglobulinsko težko verigo (IG TV) in gensko prerazporeditev receptorja T-celic. V izbranih primerih smo izražanje Bcl-2 in CIG LV določili s flow citometrijo. Trideset bolnikov je imelo limfom, 68 pa je imelo reaktivno limfocitično proliferacijo. Ugotovili smo tri različne vzorce barvanja PIG LV: negativno, dvojno pozitiven in neopredeljiv. Odstotek limfomov je bila najvišji v skupini dvojno pozitivnih obarvanj (75%). Morfologija skupaj z določitvijo CIG LV in/ali izražanjem Bcl-2 je dala pravilno diagnozo v 83% primerov. Molekularni testi bi bili zavajajoči v 15% primerov, saj so bila poliklonska protitelesa prisotna v 7/30 primerih z BCL in monoklonska v 8/68 primerih z RLP. Določanje CIG LV, izražanja Bcl-2 in klonalinosti celic B z analizo PCR je izboljšala natančnost citoloških diagnoz BCL z sumljivimi SIG LV. Vendar pa je določanje klonalnosti s PCR v nekaterih primerih zavajajoče.
COBISS.SI-ID: 2232955
Sistemska mastocitoza (SM) in ne-mastocitna hematološka neoplazma predstavlja poseben podtip mastocitoze, ki se imenuje sistemska mastocitoza s pridruženo hematološko boleznijo brez mastocitnih celic (angl. SM-AHNMD). Velika večina povezanih novotvorb je mieloičnega izvora, medtem ko so o limfatični neoplazmi povezani s SM poročali redko. Povezava SM s Hodgkinovim limfomom (HL) je izjemno redka; doslej so opisali v angleški literaturi le dva primera HL kot povezana s hematološko boleznijo brez mastocitov v sklopu sistemske mastocitoze. PRIMER: Predstavljamo primer 37-let starega zdravega moškega, ki je bil pregledan v naši bolnišnici zaradi enomesečnih težav s požiranjem tako trde kot tekoče hrane. Fizični pregled je pokazal tumor v levem vratnem področju premera 2 cm, računalniška tomografija prsnega koša pa je pokazala 5,2 cm velik, hipodenzni, mehkotkivni tumor med sapnikom in levo arterijo karotis komunis. S tankoigelno biopsijo je bila ugotovljen z nevtrofilci bogat Hodgkinov limfom. Ekscizijska biopsija tumorja mediastinuma je pokazala limfoidno neoplazmo, ki je bila glede na morfologijo in imunofenotip v skladu z nodularno skleroznim klasičnim Hodgkinovim limfomom (angl. NScHL). Obstoj sistemske mastocitoze je razkrila biopsija kostnega mozga in barvanje razmaza aspirat kostnega mozga z MGG za ugotavljanje prisotnosti limfoma. Prisotnost slednje je bila nepričakovana in naključno najdena. Mastociti so se imunološko zelo obarvali s CD117 in triptazo, mastociti pa so bili CD25 pozitivni, kar je v skladu z njihovim neoplastičnim fenotipom.V kostnem mozgu nismo dokazali infiltriracije s Hodgkinovim limfomom. ZAKLJUČEK: Poročamo o zelo redki kombinaciji sistemske mastocitoze s Hodgkinovim limfomom, s pridruženo hematološko boleznijo brez mastocitnih celic. Sistemska mastocitoza je bila nepričakovana ugotovitev. Diagnoza SM v kostnem mozgu v našem primeru je bila ensotavna, vendar pa je lahko težka v primeru reaktivnih limfnih agregatov ali v primeru infiltracije s SM ali Hodgkinovim limfomom.Še posebno je zahtevno razlikovanje z imunohistokemičnega vidika v primeru visoke stopnje bolezni mastocitov, ki je lahko CD30 pozitivna.
COBISS.SI-ID: 2033531