Tankoigelna aspiracijska biopsija je neinvazivna, enostavna in poceni metoda, ki služi v dignostične namene ter – sočasno - tudi kot test radiosenzibilnosti. To smo dokazali z imunocitokemičnim določanjem p53, ciklina D1, stefina A in Ki-67 v celičnih vzorcih metastaz na vratu pri bolnikih s karcinomom glave in vratu, ki so bili zdravljeni s konkomitantno kemoradioterapijo. Par ciklin D1/Ki-67 je bil opredeljen kot pomemben kazalec za napoved področnega odgovora na obsevanje in se zdi uporaben pri odločanju o izbiri najprimernejše terapije pri bolniku.
COBISS.SI-ID: 832635
Poročajo, da ima večina bolnikov po obsevanju začetnega raka glasilk prizadet glas. V tem članku smo ocenjevali kakovost glasu s subjektivnimi in objektivnimi (akustična analiza, aerodinamične meritve) metodami, funkcijo ter morfologijo pa z videolaringostroboskopijo. Potrdili smo, da ima po uspešnem obsevanju pretežna večina bolnikov vsaj nekoliko hripav glas. Boljšo kakovost glasu po obsevanju bi lahko dosegli, če bi bolniki po obsevanju prenehali kaditi in z ustrezno glasovno terapijo.
COBISS.SI-ID: 26211545
Povečanje incidence ploščatoceličnega karcinoma ustnega žrela (PCKUŽ) je bilo ugotovljeno v več populacijskih registrih, kar so pripisali okužbi s človeškim virusom papiloma (HPV). V raziskavi smo se namenili oceniti prispevek okužbe s HPV k bremenu mukoznih ploščatoceličnih karcinomov glave in vratu (PCKGV) v Sloveniji. V ta namen smo analizirali podatke nacionalnega Registra raka za Slovenijo o zbolelih med 1983 in 2009 in določili časovne trende starostnoprilagojenih incidenčnih stopenj ter izračunali preživetje (kot letna sprememba deleža, APC) za potencialno s HPV povezane oz. s HPV nepovezane lokalizacije PCKGV. Poleg tega smo določili protein p16, HPV DNA in E6/R7 mRNA v kohorti bolnikov s PCKUŽ iz prospektivne podatkovne baze za obdobje 20072008. Skupaj je bilo identificirano 2,862 primerov PVKGV iz potencialno s HPV povezanih lokalizacij in 7,006 primerov iz potencialno s HPV nepovezanih lokalizacij, pri čemer je bilo v obeh skupinah skozi čas ugotovljeno znižanje incidence (0.58; 95 % IZ 1.28 do 0.13 in 0.90; 95 % IZ 1.23 do 0.57). Ne glede na skupino, so incidenčni trendi za oba spola kazali statistično značilno znižanje pri moških in zvišanje pri ženskah. V kohorti 99 bolnikov s PCKUŽ, ki so bili ugotovljeni med 2007 in 2008, je imelo 20 (20.2%) bolnikov HPV pozitivne tumorje in so preživeli bolje kot bolniki s HPV negativnimi tumorji. Zaključujemo, da rezultati epidemiološke in histopatološke raziskave potrjujejo, da v opazovanem obdobju okužba s HPV ni imela pomembnejšega vpliva na incidenčne trende med slovenskimi bolniki s PCKGV oz. PCKUŽ.
COBISS.SI-ID: 1946235
Laringofaringealni refluks (LFR) in biliarni duodenogastrični refluks lahko povzročita poškodbo sluznic grla in okvaro glasu. Namen raziskave je bil ugotoviti ali ravni pepsina in žolčnih kislin v slini lahko služijo kot diagnostični kazalnik LFR. V raziskavo je bilo prospektivno vključenih 28 bolnikov z LFR (dokazanim z manometrijo visoke ločljivosti in kombinirano večkanalno intraluminalno impedanco ter 24-urnim spremljanjem pH) in 48 zdravih kontrol brez simptomov LFR. Pri bolnikih s simptomi LFR je bila narejena ezofagogastroskopija z ezofagealno biopsijo. Ravni celokupnega pepsina, aktivnega pepsina, žolčnih kislin in pH v slini so bile določene pri vseh sodelujočih in primerjane med skupinama. Med skupinama smo primerjali tudi RSI (ang. Reflux symptom index) in RFS (ang. reflux findings score). Skupini sta se statistično značilno razlikovali v RSI (P = 0.00), RFS (P = 0.00), ravneh žolčnih kislin (P = 0.005) in celokupnega pepsina v slini (P = 0.023). Raven celokupnega pepsina in raven žolčnih kislin sta bili približno trikrat višji pri bolnikih z LFR kot pri zdravih kontrolah. Ugotovili smo statistično značilno korelacijo med RSI in RFS ter ravnijo celokupnega pepsina in žolčnih kislin v slini. Histopatološki pregled biopsij, odvzetih 5 cm nad spodnjim požiralnikovim sfinktrom, je potrdil refluks pri skoraj 93% bolnikih s simptomi. Rezultati raziskave kažejo, da so ravni celokupnega pepsina in žolčnih kislin v slini statistično značilno višje pri bolnikih z LFR kot pri kontrolah in da so uporabno orodje v diagnostiki LFR, še posebej biliarnega LFR.
COBISS.SI-ID: 2621612
V raziskavi smo primerjali učinkovitost elektrokemoterapije s standardnimi in znižanimi dozami bleomicina pri bolnikih z nemalanomskim rakom kože glave in vratu. Prospektivno smo zdravili 20 bolnikov starejših od 65 let. V eksperimentalni roki (n=12 bolnikov, 24 lezij) smo uporabili znižane doze bleomicina (10000 IU/m2) in v kontrolni skupini (16 bolnikov, 28 lezij) standardne doze bleomicina (15000 IU/m2). spremljali smo odgovor tumorja in stranske učinke. Skupini sta bili usklajeni glede značilnosti bolnikov (starost, spol) in njihovih tumorjev (premer, histološki tip, recidivne lezije). Popoln odgovor tumorja 2 meseca po elektrokemoterapiji z znižano dozo bleomicina je bil 100% in s standardno dozo bleomicina 96%. Med skupinama nismo opazili statistično pomembne razlike v kožni toksičnosti (P=0.20). Kožna toksičnost stopnje 3 ali manj je bila zabeležena le v kontrolni skupini (7% zdravljenih lezij). Predstavljeni rezultati kažejo primerljivo protitumorsko učinkovitost elektrokemoterapije pri uporabi standardne oz. znižane doze bleomicina pri starejših bolnikih z nemelanomskih rakom kože glave in vratu.
COBISS.SI-ID: 2796155
Radioterapija (RT) se uporablja za zdravljenje pri približno 80% bolnikov z rakom glave in vratu. Kljub ogromnemu napredku na področju načrtovanja in izvedbe RT, se pri pomembnem delu bolnikov razvije z obsevanjem povzročena toksičnost, še posebej pri sočasno zdravljenih s sistemskimi agensi. Za obravnavo akutne toksičnosti, povezane z RT, so na voljo številne možnosti; te so mnogo bolj omejene in spremenljive koristi pri bolnikih s kasnimi posledicami po RT. Škodljivi vpliv razvoja kasne tkivne okvare pri obsevanih bolnikih sega od motečih simptomov, ki znižujejo kakovost njihovega življenja, do hudih, življenje ogrožajočih komplikacij. V področju glave in vratu so med najbolj problematičnimi kasnimi posledicami motnje v delovanju žlez slinavk in požiralnega aparata. Ogrožena so lahko tudi druga tkiva in strukture, odvisno predvsem od mesta nahajanja obsevanega tumorja glede na mandibulo in slušni aparat. V prispevku smo pregledali obstoječe dokaze o uporabi različnih terapevtskih možnosti za zmanjšanje običajnih kasni posledic RT pri bolnikih z rakom glave in vratu: osredotočili smo se na kritično oceno terapevtskih možnosti pri kserostomiji, disfagiji, osteoradionekrozi mandibule, trizmusu in izgubi sluha.
COBISS.SI-ID: 2757243
V prispevku poročamo o rezultatih evropske večinštitutske prospektivne raziskave učinkovitosti elektrokemoterapije pri raku kože področja glave in vratu, kjer je standardno zdravljenje bilo neuspešno ali je bilo za bolnika neprimerno oz. ga je ta zavrnil. Vključenih je bilo 105 bolnikov s primarnim ali recidivnim rakom kože področja glave in vratu; izmed teh je bilo 99 bolnikov na voljo za oceno odgovora tumorja. Večina (82%) je bila zdravljena le enkrat, 18% bolnikov je imelo dve aplikaciji. Objektivni odgovor je bil najvišji pri bazalnoceličnem karcinomu (97%); pri drugih histoloških tipih je bil 74%. Univariatna analiza je pokazala, da so majhni, primarni in še nezdravljeni karcinomi so dogovorili pomembno bolje (p ( 0.05). Elektrokemoterapijo so bolniki dobro prenašali in je pomembno izboljšala kakovost življenja, ki je bila ocenjena z vprašalniki o kakovosti življenja Evropske organizacije za raziskave in razvoj. Po 1-letnem sledenju sta bila celokupno preživetje in preživetje brez bolezni 76% in 89%. Elektrokemoterapija je učinkovita možnost pri raku kože področja glave in vratu in je primerna terapevtska alternativa standardnim zdravljenjem kadar je to primerno. Za opredelitev natančne vloge elektrokemoterapije v terapevtskem algoritmu pri nemelanomskem raku kože področja glave in vratu so potrebni podatki bodočih rndomiziranih kontroliranih raziskav.
COBISS.SI-ID: 2360443
Izhodišče: Optimalna kumulativna doza in čas aplikacije cisplatina v različnih kemoradioterapevtskih protokolih pri nemetastatskem ploščatoceličnem karcinomu glave in vratu (PCKGV) nista dorečena. Metode: Beležili smo absolutno dobrobit preživetja (po 5-ih letih) protokolov sočasne kemoradioterapije vs. same radioterapije, ugotovljeno v prospektivnih randomiziranih raziskavah, ki so poročale o uporabi monoterapije s cisplatinom pri ne-nazofaringealnem PCKGV. V primeru nerandomiziranih raziskav smo med skupinami bolnikov, ki so prejeli različne kumulativne doze cisplatina, primerjali rezultate preživetja po 2 letih. Rezultati: Našli smo 11 randomiziranih in 7 nerandomiziranih raziskav. V 6 raziskav faze III definitivne radioterapije smo ugotovili statistično pomembno zvezo (p=0.027) med kumulativno dozo cisplatina, neodvisno od režima aplikacije, in dobrobitjo celokupnega preživetja pri višjih dozah. Zaključek: Rezultati podpirajo zaključek, da kumulativna doza cisplatina v protokolih sočasne kemoradioterapije pri PCKGV signifikantno in pozitivno korelira s preživetjem.
COBISS.SI-ID: 2010491
Perfuzijska računalniška tomografija (CTP) predstavlja novo neinvazivno in hitro preiskavo, ki omogoča prikaz nekaterih fizioloških parametrov področja, ki ga preiskujemo. V tem znanstvenem članku smo prvi uspeli dokazati, da spremljanje CTP parametrov pri bolnikih z napredovalim ploščatoceličnim karcinomom glave in vratu, zdravljenih z radioterapijo in kemoterapijo na osnovi cisplatina, lahko služi za razpoznavo tumorjev, ki bodo odgovorili na tovrstno zdravljenje.
COBISS.SI-ID: 904571
Izhodišče: Elektrokemoterapija omogoča zelo učinkovito lokalno zdravljenje različnih rakov. Pri v globini ležečih tumorjih glave in vratu je zaradi kompleksnosti anatomije v regiji ali nezmožnosti pokritja celotnega tumorja s standardnimi elektrodami uporaba posameznih dolgih igelnih elektrod obvezna. V takih primerih terapevtski načrt daje informacijo o optimalni konfiguraciji elektrod, ki ustrezno pokriva tumor z električnim poljem, medtem ko je natančnost vstavitve elektrod v bolnika v kirurški dvorani lahko problematična. Zato smo med elektrokemoterapijo dveh bezgavčnih zasevkov ploščatoceličnega karcinoma za postavitev elektrod uporabili navigacijski sistem. Bolniki in metode: Elektrokemoterapija dveh bezgavčnih zasevkov ploščatoceličnega karcinoma (eden v levi parotidni regiji in drugi na vratu, izza levega angulusa mandibule) je bila izvedena z uporabo intravenske aplikacije bleomicina in dolgih igelnih elektrod. Tumorji so bili zdravljeni po izdelanem terapevtskem načrtu in s pomočjo navigacijskega sistema. Rezultati: Povezava terapevtskega načrta in navigacijskega sistema je pomagala pri natančnosti postavitve elektrod. Navigacijski sistem je pomagal kirurgu določiti lego tumorjev in pozicionirati dolge igelne elektrode glede na terapevtski načrt. Za vsak zasevek je bilo vstavljenih pet elektrod: ena centralno v tumor in štiri v periferijo tumorja. Pet tednov po elektrokemoterapiji je računalniško tomografsko slikanje potrdilo delni odgovor v primeru prvega zasevka in popolni odgovor v primeru drugega zasevka. Šest tednov po elektrokemoterapiji je vzorec tankoigelne aspiracijske biopsije zdravljenih lezij pokazal nekrozo in vnetne celice, brez prisotnih vitalnih tumorski celic. Zaključki: Opisali smo nov tehnološki pristop v elektrokemoterapiji v globini ležečih tumorjev glave in vratu, ki povezuje terapevtski načrt z navigacijskim sistemom za bolj natančno postavitev posameznih dolgih igelnih elektrod v in okoli tumorjev (v skladu s terapevtskim načrtom).
COBISS.SI-ID: 2071931