Nevropatije freničnega živca (NFŽ) so pomemben vzrok nastanka dispnej, ortopnej in hiperkapničnih respiratornih okvar. Kljub temu še ustrezne klasifikacije omenjene bolezni. Cilj raziskave je bil na podlagi analize skupine lastnih in že objavljenih podatkov o pacientih z NFŽ ter primerjave rezultatov s preostalimi imunsko-pogojenimi fokalnimi nevropatijami določiti najprimernejše izrazje in klasifikacijo bolezni. V raziskavo smo vključili paciente z NFŽ, obravnavane na Inštituti za klinično nevrofiziologijo od marca 2004 do marca 2013. Objave smo poiskali v bazi PubMed. Demografske in klinične značilnosti obeh skupin pacientov smo primerjali s podatki o pacientih z nevralgično amiotrofijo (NA). Od 19 lastnih pacientov z NFŽ jih je merila za definitivno NA izpolnilo 11% in za verjetno 58%. Od 58 pacientov iz drugih raziskav je merila za definitivno NA izpolnilo 16% in za verjetno 48%. Tako pri NFŽ kot NA prevladujejo moški s podobno anamnezo, vendar pa je NFŽ pogostejša pri starejših ter tistih s sladkorno boleznijo, je redkeje povezana z bolečino in ima slabšo prognozo. Kljub nekaterim podobnostim z NA pa visok odstotek posameznih (večinoma bilateralnih) NFŽ kaže na možen imunsko pogojeni proces proti nekaterim antigenom, specifičnim za frenični živec z občasno okvaro bližnjih živcev. Posledično se zdi, da bi morali idiopatske NFŽ obravnavati kot samostojno bolezen znotraj imunsko pogojenih fokalnih nevropatij, in ne kot varianto NA.
COBISS.SI-ID: 2201260
Namen: Izračunati diagnostično zanesljivost ultrasonografskih (US) preiskav in jih primerjati s standardnimi meritvami prevajanja (SMP) na 10-centimetrski razdalji ter kratkoodsečnimi meritvami prevajanja (KOMP) pri pacientih z nevropatijo ulnarnega živca v komolcu (NUK). Metode: Pri preiskovancih s sumom NUK smo opravili klinični nevrološki pregled, US preiskave in KOMP. Občutljivost KOMP, SMP na 10- centimetrski razdalji ter US preiskav smo primerjali v skupini pacientov s klinično dokončno NUK. Specifičnost smo izračunali s pomočjo preiskovancev brez simptomov NUK. Rezultati: V raziskavo smo vključili 109 preiskovancev (113 rok) s simptomi NUK; pri 81 smo postavili diagnozo dokončne NUK in pri 12 eno od alternativnih diagnoz. Občutljivost KOMP je znašala 89 %, SMP na 10-centimetrski razdalji 83 % in US preiskav 71 %. Največjo občutljivost US preiskav smo našli pri pacientih z aksonsko NUK (93 %). Sledili so pacienti z upočasnjeno motorično prevodno hitrostjo (82 %) in blokom v prevajanju (55 %). Specifičnost KOMP je znašala 80 %, SMP na 10-centimetrski razdalji 82 % in US preiskav 82 %. Zaključek: V raziskavi smo izračunali največjo diagnostično zanesljivost KOMP (85 %), sledile so SMP na 10-centimetrski razdalji (83 %) in US preiskave (77 %). Pomen: US preiskave so posebej uporabne pri pacientih z aksonsko NUK, KOMP pa pri pacientih z blokom v prevajanju.
COBISS.SI-ID: 2644396
Cilji raziskave: Periodično dihanje v spanju je motnja dihanja, ki nastane zaradi nestabilnosti dihanja, ki se kaže v obliki nihajočega vzorca. Periodično dihanje je povezano s povečano smrtnostjo in se pojavlja v različnih okoliščinah in stanjih, kot so: akutna hipoksija, kronično srčno popuščanje in okvara centrov za dihanje. Standardna metoda za diagnosticiranje motenj dihanja med spanjem je indeks apneja-hipopneja, ki ga določa število apnej in hipopnej na uro spanja. Določanje indeksa AHI je dolgotrajno, zahtevno in zahteva sočasno snemanje pretoka zraka in nasičenosti s kisikom. V tem prispevku predlagamo preprosto avtomatizirano, nova metodologijo za odkrivanje periodičnega dihanja z ocenjenim indeksom amplitudne modulacije (eAMI). Bolniki in preiskovanci: Antarktična kohorta (3800 m): 13 zdravih posameznikov. Klinična kohorta: 39 različnih bolnikov z motnjami dihanja v spanju. Meritve in rezultati: pri uporabi nove metode v populaciji z visoko stopnjo periodičnega dihanja (Antarktična kohorta), je bil eAMI tesno koreliran z AHI (r= 0,95, p ( 0,001). Pri preskušanju metode v klinični populaciji bolnikov pa je predlagana metoda zmožna detektirati signal v območju, v katerem je subklinično periodično dihanje že potrdil somnolog (n = 93; točnost = 0,85). Povprečni eAMI je bil vezan na dihalno zanko v kombinaciji klinične in Antarktikčne kohorte (r = 0,58, p ( 0,001). Zaključki: V smislu kvantifikacije in časovne ločljivosti ocenjujemo, da je metoda eAMI sposobna določiti moč periodičnega dihanja in osnovno periodično zanko v vsakem trenutku posnetka dihanja. Zaradi slabe klinične prognoze vezane na periodično dihanje je avtomatizirano odkrivanje in zgodnje diagnosticiranje periodičnega dihanja kliničnega pomena.
COBISS.SI-ID: 2076588
V zadnjih letih je vse več dokazov, ki potrjujejo dvosmerno povezavo med spanjem in nevrološkimi ter psihiatričnimi boleznimi. Kot prvo so motnje spanja in budnosti zelo pogoste in velikokrat prva in glavna manifestacija nevroloških in psihiatričnih bolezni. Po drugi strani pa lahko motnje spanja in budnosti predstavljajo neodvisni dejavnik tveganja za nevropsihiatrična obolenja. Funkcije spanja in budnosti lahko vplivajo na potek in izid nevroloških in psihiatričnih bolezni. Ta pregledni članek povzema najpomembnejše raziskovalne in klinične ugotovitve na področju nevropsihiatrije in medicine spanja ter cirkadianih raziskav. Članek razpravlja o pomenu teh odkritij na razvoj nevrologije in psihiatrije v naslednjem desetletju. Ugotovitve raziskav so povzete v diskusiji, ki je plod skupne razprave na delavnici, v kateri je sodelovalo 26 evropskih strokovnjakov s področja somnologije, ki so opredelili prednostne naloge za klinično prakso in translacijske raziskave. Več splošnih ugotovitev, ki izhajajo iz te delavnice, je priznanje izrednemu pomenu raziskav motenj spanja in budnosti, ki postajajo ključni dejavnik v dobri klinični praksi, predvsem v Evropi. Pomen združevanja znanja pred kliničnih in kliničnih raziskav v multidisciplinarnih centrih za preučevanje motenj budnosti in spanja je ciljna strategija za razvoj področja nevrologije in psihiatrije v naslednji dekadi.
COBISS.SI-ID: 2619308
Zdi se, da je sinhronizacija med prefrontalno (izvršilno) in posteriorno (asociacijsko) možgansko skorjo možni mehanizem za začasno vzdrževanje informacij. Kljub temu da so v raziskavah z elektroencefalografijo (EEG) dokazali vpletenosti (pre)frontalnih medialnih struktur pri sinhronizaciji, so funkcijska slikanja možganov osvetlila pomen lateralnega prefrontalnega korteksa (PFK) za delovni spomin (DS). Verbalni in prostorski DS temeljita na lateraliziranih podsistemih (fonološka zanka in vidno-prostorska skicirka), vendar so z EEG identificirali le trende za hemisferno disociacijo omrežij, ki podpirajo vzdrževanje verbalnih in prostorskih informacij. Ker je oscilacijska aktivnost odvisna od obremenitve DS, smo uporabili verbalne (V) in prostorske (P) naloge z individualno prilagojeno submaksimalno obremenitvjo in s tem izboljšali sinhronizacijo v ustreznih funkcijskih omrežjih. Za kartiranje teh omrežij smo uporabili visokoločljivostno EEG in analizo koherence. Naši rezultati kažejo, da je sinhronizirana aktivnost omejena na zelo specializirana področja, ki ustrezajo področjem, opredeljenim s funkcijskim slikanjem možganov. Pri obeh vrstah nalog (V in P) sta se prikazali dve neodvisni omrežji sinhronizacije theta, ki vključujeta dorzolateralni PFK obeh hemisfer. Pri nalogi V so bila funkcijsko sklopljena v frekvencah gama leva prefrontalna in leva parietalna področja. Sinhronizacija theta tako zagotavlja potreben vmesnik za skladiščenje in manipulacijo informacij, medtem ko bi bila lahko levo lateralizirana sinhronizacija gama EEG-korelat fonološke zanke.
COBISS.SI-ID: 2504108