Kongres z naslovom »Inovacije za razvoj agroživilstva in podeželja«, ki je potekal od 26. do 29. avgusta 2014 v Ljubljani, je osrednji znanstveni dogodek v Evropi na področju agrarne ekonomike, ekonomike živilstva in ekonomike naravnih virov. Kongresi evropskega združenja, ki potekajo vsako tretje leto, predstavljajo presek aktualnega raziskovalnega dela in postavljajo smernice raziskovalnega dela na področju v prihodnje. Na kongresu je sodelovalo 688 udeležencev iz 53 držav. Predstavljenih je bilo 225 člankov, 159 posterjev, 26 organiziranih sekcij in štiri predkongresne delavnice. Prispevki, predstavljeni na kongresu, zajemajo širok spekter vsebin in obravnavanih pristopov, kot so: (i) konkurenčnost agroživilstva, (ii) naravni viri, okolje in kmetijstvo, (iii) podnebne spremembe in kmetijstvo, (iv) upravljanje s tveganji, (v) učinki kmetijske politike, (vi) trajnostno upravljanje s podeželski viri, (vii) razvoj bioekonomskih metodoloških orodij, (vii) upravljanje verig vrednosti v kmetijstvu, (ix) potrošne navade na področju hrane. Častni pokrovitelj kongresa je bil Predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Plenarni govorec na kongresu je bil evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik. Člani programske skupine so odločilno prispevali k uspešni izvedbi kongresa, pri čemer izpostavljamo Aleša Kuharja kot predsednika organizacijskega odbora, Emila Erjavca kot člana upravnega odbora EAAE in Luko Juvančiča kot člana programskega odbora.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 274780928Študija podaja analizo stanja in trendov na področju kmetijstva in kmetijskih politik v državah Jugovzhodne Evrope (JVE) s posebnim ozirom na opredeljevanje vrzeli, ki določajo razvojni in evropski integracijski proces kmetijstva. Naravni proizvodni potencial kmetijstva držav JVE so razmeroma slabo izkoriščeni. Razpoložljivi podatki razkrivajo znaten delež neizkoriščenih kmetijskih zemljišč in to predvsem trajnega travinja. V primerjavi z EU, so odkupne cene rastlinskih pridelkov konkurenčne, kar pa ne velja za cene proizvodov živalskega izvora. Z izjemo Srbije, so vse države JVE neto uvozniki kmetijskih in živilskih proizvodov. Kmetijska politika v JVE ni usklajena s Skupno kmetijsko politiko EU. Po drugi strani pa je relativna raven proračunskih podpor kmetijstvu, kot tudi njihova sestava povsem primerljiva s tisto v nekaterih novih državah članicah v obdobju pred vstopom v EU (1999). V sestavi celotnih proračunskih transferjev za kmetijstva JVE ima najvišji delež neposredna podpora pridelovalcem, kjer prevladujojejo plačila na glavo in površino, cenovni dodatki in podpore inputom. V JVE je višina proračunskih sredstev za razvoj podeželja na splošno nizka. Podana so priporočila politikam držav JVE za učinkovito prilagajanje zahtevam EU.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 3499656Namen tega poglavja v monografiji, ki znanstveno presoja zadnjo reformo kmetijske politike Evropske unije (SKP), je politološka razprava o vsebinskem okvirju nove SKP in mehanizmov odločanja. Predstavljena je artikulacija in pojavnost posameznih dejavnikov in diskurzev SKP s poudarkom na paradigmatičnih spremembah. Osrednje vprašanje analize zavzema "ozelenitev", to je okoljska naravnanost kot ključna točka reforme. Glavno hipoteza tvori trditev, da je produktivistični diskurz obrnil ozelenitev v strategijo okoljsko zavajanje. Med pogajalskim procesom se je domet okoljske reforme pomembno zmanjšal. Zato sta odgovorna predvsem dva dejavnika: prvič (i), reforma je potekala vzporedno s pogajanjih Evropske unije o večletnem proračunskem okvirju. Zaradi iskanje konsenza vseh držav članic je bilo iskanje status quo rešitev zelo izrazito, saj so države članice, ki so bile proti reformam, lahko uveljavile svojo zakonodajno moč pri določitvi paketnih dogovorov o SKP. Drugič (ii) Lizbonska pogodba (2009) je na tem področju konzervativnemu Evropskemu parlamentu, dala prvič enakovredno vlogo in s tem možnost omilitve reforme.
F.35 Drugo
COBISS.SI-ID: 3599752Sladkorna pesa je glavna kultura, ki se uporablja za proizvodnjo sladkorja v našem klimatskem pasu. Ukinitev Sistema kvot z letom 2017 odpira možnosti ponovne vzpostavitve proizvodnje v članicah EU, ki so se ji bile prisiljene odreči v letu 2006. V specialni študiji preko razvoja najrazličnejših modelov ocenjujemo osnovne strokovne predpostavke in investicijsko finančne parametre za uspešno revitalizacijo predelave pridelave in predelave sladkorne pese v Sloveniji.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 3800364V študiji razpravljamo o ukrepih Skupne kmetijske politike (SKP) in predlogih reforme za obdobje po 2013 na področju majhnih in polsubsistenčnih kmetij (SSF). Študija, ki temelji na intervjujih in primerjalnih študijah po državah, presoja vrednost SSF za podeželje in ovire, ki jih ima ta skupina gospodarstev pri uporabi ukrepov 1. in 2. ukrepa. Zaključujemo, da temeljno vprašanje za SSF to je njihov dohodkovni položaj ni primerno rešeno z nizom instrumentov SKP. Na osnovi tega je razvit niz priporočil, kako okrepiti SKP v tej smeri in to predvsem v smeri ukrepov 2. stebra.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 3227016