Kongres z naslovom »Inovacije za razvoj agroživilstva in podeželja«, ki je potekal od 26. do 29. avgusta 2014 v Ljubljani, je osrednji znanstveni dogodek v Evropi na področju agrarne ekonomike, ekonomike živilstva in ekonomike naravnih virov. Kongresi evropskega združenja, ki potekajo vsako tretje leto, predstavljajo presek aktualnega raziskovalnega dela in postavljajo smernice raziskovalnega dela na področju v prihodnje. Na kongresu je sodelovalo 688 udeležencev iz 53 držav. Predstavljenih je bilo 225 člankov, 159 posterjev, 26 organiziranih sekcij in štiri pred-kongresne delavnice. Prispevki, predstavljeni na kongresu, zajemajo širok spekter vsebin in obravnavanih pristopov, kot so: (i) konkurenčnost agroživilstva, (ii) naravni viri, okolje in kmetijstvo, (iii) podnebne spremembe in kmetijstvo, (iv) upravljanje s tveganji, (v) učinki kmetijske politike, (vi) trajnostno upravljanje s podeželski viri, (vii) razvoj bioekonomskih metodoloških orodij, (vii) upravljanje verig vrednosti v kmetijstvu, (ix) potrošne navade na področju hrane. Častni pokrovitelj kongresa je bil Predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Plenarni govorec na kongresu je bil evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik. Člani programske skupine so odločilno prispevali k uspešni izvedbi kongresa, pri čemer izpostavljamo Aleša Kuharja kot predsednika organizacijskega odbora, Emila Erjavca kot člana upravnega odbora EAAE in Luko Juvančiča kot člana programskega odbora.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 274780928Študija podaja analizo stanja in trendov na področju kmetijstva in kmetijskih politik v državah Jugovzhodne Evrope (JVE) s posebnim ozirom na opredeljevanje vrzeli, ki določajo razvojni in evropski integracijski proces kmetijstva. Naravni proizvodni potencial kmetijstva držav JVE so razmeroma slabo izkoriščeni. Razpoložljivi podatki razkrivajo znaten delež neizkoriščenih kmetijskih zemljišč in to predvsem trajnega travinja. V primerjavi z EU, so odkupne cene rastlinskih pridelkov konkurenčne, kar pa ne velja za cene proizvodov živalskega izvora. Z izjemo Srbije, so vse države JVE neto uvozniki kmetijskih in živilskih proizvodov. Kmetijska politika v JVE ni usklajena s Skupno kmetijsko politiko EU. Po drugi strani pa je relativna raven proračunskih podpor kmetijstvu, kot tudi njihova sestava povsem primerljiva s tisto v nekaterih novih državah članicah v obdobju pred vstopom v EU (1999). V sestavi celotnih proračunskih transferjev za kmetijstva JVE ima najvišji delež (40-90 odstotkov) neposredna podpora pridelovalcem, kjer s prevladujojejo plačila na glavo in površino, cenovni dodatki in podpore inputom. V JVE je višina proračunskih sredstev za razvoj podeželja na splošno nizka. Podana so priporočila politikam držav JVE za učinkovito prilagajanje zahtevam EU.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 3499656Poročilo podaja celovito analizo proizvodnih in ekonomskih rezultatov slovenskega kmetijstva in z njim povezanih sektorjev. Strukturne spremembe v kmetijstvu se sicer nadaljujejo, vendar drobno posestna struktura še naprej ostaja osnovna značilnost slovenskega kmetijstva. Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva je v letu 2013 znašala 6,6 ha (leta 2010 6,4 ha). Leta 2013 so bile vremenske razmere že drugo leto zapored neugodne , kar se je odrazilo v ponovnem padcu proizvodnje (-3% ). Stopnje samooskrbe z osnovnimi rastlinskimi pridelki so ostale razmeroma nizke (med 35% in 60%). Pri živalskih proizvodih so bile stopnje samooskrbe stabilnejše in višje (med 90% in 120%), z izjemo mesa prašičev, kjer je stopnja samooskrbe po letu 2007 močno padla (od 70% na 40%). Cene kmetijskih proizvodov in cene inputov po letu 2010 rastejo. V letu 2013 so cene inputov porasle manj kot cene kmetijskih proizvodov, posledično pa so se nekoliko izboljšala tudi cenovno stroškovna razmerja. Obseg in struktura proračunskih podpor kmetijstvu sta po letu 2008 razmeroma stabilna. V letu 2013 so neposredne podpore kmetijskim proizvajalcem predstavljale okoli 65% faktorskega dohodka kmetijstva . Dohodki v kmetijstvu so v letu 2012 močno padli in ostali nizki tudi v letu 2013, predvsem kot posledica manjšega obsega proizvodnje. Izvoz in uvoz agroživilskih proizvodov se povečujeta. Pokritost uvoza z izvozom se v zadnjih letih giblje okoli 45%, zunanjetrgovinski primanjkljaj pa okoli miljarde EUR. V letu 2013 se je obseg proizvodnje živilskopredelovalne industrije zmanjšal. Ob rasti proizvajalčevih cen živilskih proizvodov so se poslovni rezultati nekoliko izboljšali, a so na agregatni ravni še vedno ostali negativni.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 4528488Kljub različnim razvojnim politikam se značilne razlike v razvitosti v Sloveniji še vedno kažejo med občinami in statističnimi regijami, med urbanimi in podeželskimi območji ter med vzhodnim in zahodnim delom države. Za pripravo dobrih programov ter politik, s katerimi bi te razlike zmanjšali in zagotavljali vzdržen razvoj, je potrebno poznati dejavnike, ki te razlike povzročajo. V nalogi smo ključne dejavnike skušali pojasniti na podlagi 40-ih izbranih kazalnikov stanja. Stanje v občinah smo najprej analizirali po individualnih kazalnikih ter stanje tudi kartografsko prikazali. Na podlagi izbranih tipoloških členitev občin smo pokazali na razlike med opredeljenimi tipi območij. V nadaljevanju smo z metodo glavnih komponent začetno število kazalnikov zmanjšali na 11 novih, medsebojno neodvisnih spremenljivk, ki so pojasnile 76,5 % skupne variabilnosti. Vsaka glavna komponenta vključuje skupine medsebojno povezanih kazalnikov, ki pojasnjujejo posamezne dejavnike. Na podlagi glavnih komponent smo občine z Wardovo metodo razvrščanja na evklidskih razdaljah razvrstili v štiri skupine. Skupine občin odražajo različno gospodarsko in razvojno uspešnost. Rezultati analiz potrjujejo naše raziskovalne hipoteze. Stanje med občinami, regijami in tipi območij je raznoliko, razlike pa izhajajo iz značilnosti območja, ki jih določajo strukturni elementi gospodarskega, človeškega, socialnega ter okoljskega kapitala. Največji delež variabilnosti med občinami pojasnjujejo gospodarski dejavniki: produktivnost, dinamika investiranja, podjetniška iniciativnost, inovativnost ter struktura gospodarskih dejavnosti. Zelo pomembne so tudi demografske značilnosti kot so predvsem izobrazbena struktura, pa tudi skupni prirast prebivalstva, starostna struktura in gostota poseljenosti. Pomembna dejavnika gospodarske in razvojne uspešnosti sta tudi oddaljenost ter infrastrukturna opremljenost. Gre torej za kompleksen preplet in medsebojne vplive različnih dejavnikov.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 813175Sladkorna pesa je glavna kultura, ki se uporablja za proizvodnjo sladkorja v našem klimatskem pasu. Ukinitev Sistema kvot z letom 2017 odpira možnosti ponovne vzpostavitve proizvodnje v članicah EU, ki so se ji bile prisiljene odreči v letu 2006. V specialni študiji preko razvoja najrazličnejših modelov ocenjujemo osnovne strokovne predpostavke in investicijsko finančne parametre za uspešno revitalizacijo predelave pridelave in predelave sladkorne pese v Sloveniji.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 3800364