Namen tega poglavja v monografiji, ki znanstveno presoja zadnjo reformo kmetijske politike Evropske unije (SKP), je politološka razprava o vsebinskem okvirju nove SKP in mehanizmov odločanja. Predstavljena je artikulacija in pojavnost posameznih dejavnikov in diskurzev SKP s poudarkom na paradigmatičnih spremembah. Osrednje vprašanje analize zavzema "ozelenitev", to je okoljska naravnanost kot ključna točka reforme. Glavno hipoteza tvori trditev, da je produktivistični diskurz obrnil ozelenitev v strategijo okoljsko zavajanje. Med pogajalskim procesom se je domet okoljske reforme pomembno zmanjšal. Zato sta odgovorna predvsem dva dejavnika: prvič (i), reforma je potekala vzporedno s pogajanjih Evropske unije o večletnem proračunskem okvirju. Zaradi iskanje konsenza vseh držav članic je bilo iskanje status quo rešitev zelo izrazito, saj so države članice, ki so bile proti reformam, lahko uveljavile svojo zakonodajno moč pri določitvi paketnih dogovorov o SKP. Drugič (ii) Lizbonska pogodba (2009) je na tem področju konzervativnemu Evropskemu parlamentu, dala prvič enakovredno vlogo in s tem možnost omilitve reforme.
F.35 Drugo
COBISS.SI-ID: 3599752Poročilo podaja celovito analizo proizvodnih in ekonomskih rezultatov slovenskega kmetijstva in z njim povezanih sektorjev. Sestavni del poročila so tudi priloge z daljšimi serijami podatkov za vse najpomembnejše kazalce razvoja z obravnavanega področja ter pregled stanja po kmetijskih trgih. Leta 2014 so bile vremenske razmere po dveh sušnih letih za kmetijstvo razmeroma ugodne. Obseg proizvodnje je porasel, ob tem pa so se ob manjših spremembah v porabi pri večini osnovnih kmetijskih pridelkov nekoliko povečale tudi stopnje samooskrbe. Cene kmetijskih proizvodov so po treh letih dokaj intenzivne rasti v letu 2014 padle. V povprečju so se znižale tudi cene proizvodnih vložkov, tako da so cenovno stroškovna razmerja ostala razmeroma ugodna. Ob večjem obsegu proizvodnje, podobni ravni neposrednih podpor kmetijskim pridelovalcem in nižji vmesni porabi so bili v letu 2014 dohodki v kmetijstvu precej višji kot v predhodnih dveh letih. Izvoz in uvoz agroživilskih proizvodov sta se ponovno povečala, pokritost uvoza z izvozom pa je ostala skromna (pod 50%). V živilskopredelovalni industriji so bili ob večjem obsegu proizvodnje in skoraj nespremenjeni ravni cen živilskih proizvodov pri proizvajalcih poslovni rezultati v letu 2014 na agregatni ravni pozitivni (neto dobiček) in najboljši v zadnjih letih.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 4824936Povzetek tržnih razmer v hmeljarstvu 2015 je zgoščen zbir različnih tujih poslovnih poročil organizacij pridelovalcev in trgovskih hiš, zabeležk z delovnih sestankov Mednarodne hmeljarske organizacije (www.ihgc.org) in raznih ustnih virov hmeljarjev, trgovcev, v zadnjih letih tudi pivovarjev. V 2014 beležimo v svetu 1,96 mrd hl proizvedenega piva. Ključno vlogo pri oblikovanju povpraševanja po hmelju pa ima tudi v letu 2015 hitro rastoči segment novo nastajajočih t.i.– obrtniških oz. C pivovarn (craft breweries) v ZDA. Že drugo leto zapored se hmeljarji po svetu s širjenjem hmeljišč izrazito odzivajo na globalno povečano povpraševanje pivovarn po hmelju.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 4063532Osnovni namen raziskave je bil prikaz aplikacije metod realnih opcij v kmetijstvu in kot pomembno dopolnilo k temu merjenje velikosti učinka s Cohenovim d indeksom. Rezultati tradicionalne CBA s parametrom (NSVt) so pokazali, da je najsmotrnejša proizvodnja posušene čebule (NSVt = 518.066 €). Za oceno realnih opcij investicijskih projektov predelave čebule sta bila nadalje uporabljena Black-Scholesov model in binomski model. Opcijske vrednosti (OV) tako pri Black-Scholesovem (BS) modelu kot tudi pri binomskem modelu kažejo pozitivne vrednosti za vse tri vrste predelave čebule (zamrznjena čebula, čebulni obročki, posušena čebula). Kot najbolj smotrna investicija se je izkazala predelava čebule v posušeno čebulo. Vrednost opcije po Black-Scholes metodi je znašala 39.798 € in pri binomskem modelu 77.561 €. Realne opcije imajo pomembno vrednost, saj se tradicionalne metode naložbene analize tako nadgradijo tudi z metodami, ki upoštevajo realne opcije tudi s stohastičnega vidika. S pomočjo Cohenovega d indeksa smo merili velikost učinka med spletno in terensko anketo pri obravnavanih vprašanjih. Ugotovitve kažejo, da je pri vseh vprašanih 76 % rezultatov med obema skupinama identičnih, kar pomeni, da imamo opravka z majhnim učinkom, 20 % ima srednje velik učinek, 4 % predstavljajo velik učinek.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 3946796Orisan je proces slovenskega prevzemanja Skupne kmetijske politike (SKP) v luči sprememb v političnem odločanju, načrtovanju in implementaciji kmetijske politike od začetka pristopnih pogajanj (1997) do zaključka zadnjega proračunskega okvira v letu 2013. Poseben poudarek je namenjen prikazu učinkov sprememb cen in podpor v kmetijstvu po pristopu na ključne socio-ekonomske indikatorje. Za primerjavo stanja slovenskega kmetijsko-živilskega sektorja pred in po pristopu k EU ter analizo najizrazitejših ekonomskih pristopnih učinkov so bili uporabljeni nacionalni statistični podatki. Pristop Slovenije k Evropski uniji je bistveno spremenil pravni, gospodarski in politični okvir kmetijske politike in s tem razmere v kmetijstvu. Glavni pričakovani učinki so bili povezani z vstopom Slovenije na velik skupni evropski trg in posledično večjo konkurenco na trgu in tržnimi priložnostmi, kot tudi strukturne in organizacijske prilagoditve relativno majhnega kmetijsko-živilskega sektorja. Prejšnja, predvsem tržno-cenovno usmerjena politika, ki je v glavnem temeljila na visoki zunanjetrgovinski zaščiti in administrativno oblikovanih cenah na notranjem trgu, se je preusmerila na proračunske podpore, ki so breme kmetijskih podpor prenesle od potrošnikov k davkoplačevalcem. Vzpostavitev ustreznih institucij in povečanje proračunskih transferjev je vplivalo na učinkovito črpanje sredstev EU in stabilizacijo kmetijskih dohodkov po pristopu k EU.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 4920168