Poročilo obravnava države Zahodnega Balkana, ki so kandidatke ali potencialne kandidatke za vstop v EU (Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Makedonija, Črna gora, Srbija). Cilj študije je bil ugotavljanje sprememb v kmetijstvu in kmetijski politiki po letu 2012 v teh državah v luči integracijskih procesov ter oblikovanje splošnih priporočil. Analiza podatkov je pokazala da v analiziranem obdobju ni bilo večjih sprememb v kmetijski proizvodnji in strukturi gospodarstev. Ob tem so nekateri pozitivni trendi opazni v zunanji trgovini z agroživilskimi proizvodi, predvsem kot posledica večjega izvoza. Vse države so po letu 2012 pripravile in večinoma tudi uveljavila nove strateške dokumente s področja kmetijske politike, ki se zgledujejo po strateškem okviru skupne kmetijske politike EU. Kljub temu v letih 2013-2015 ni prišlo do večjih sprememb v obsegu in strukturi proračunskih podpor kmetijstvu. V primerjavi z EU te podpore ostajajo nizke in brez znakov približevanja in prilaganja instrumentov in ukrepov politiki EU. Praviloma kmetijski proračuni niso razvojno naravnani. Kot ključni problemi v regiji so izpostavljene omejitve v okviru predpristopne pomoči IPARD, neustrezna institucionalna infrastruktura za izvajanje kmetijske politike ter pomanjkanje jasnih akcijskih načrtov in na podatkih temelječih pristopov k reformi politike. Te ugotovitve so tudi podlaga za oblikovanje nekaterih priporočil in usmeritev za nadaljnje delo.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 3763848Poročilo podaja celovito analizo proizvodnih in ekonomskih rezultatov slovenskega kmetijstva in z njim povezanih sektorjev. Sestavni del poročila so priloge z daljšimi časovnimi serijami podatkov za vse najpomembnejše kazalce razvoja z obravnavanega področja ter pregled stanja po kmetijskih trgih. Leto 2015 je bilo za kmetijstvo že drugo leto zapored ugodno. Obseg kmetijske proizvodnje je nekoliko porasel. Cene kmetijskih proizvodov so se v letu 2015 znižale že drugo leto zapored. V povprečju so se znižale tudi cene proizvodnih vložkov, vendar manj kot cene kmetijskih proizvodov, tako da so se cenovno-stroškovna razmerja glede na leto prej nekoliko poslabšala. Ob podobni vrednosti proizvodnje in manjši vmesni porabi so dohodki v kmetijstvu v letu 2015 porasli in bili realno najvišji doslej. Izvoz in uvoz agroživilskih proizvodov sta se ponovno povečala, porasla pa je tudi pokritost uvoza z izvozom (na okoli 51 %). V živilskopredelovalni industriji so bili poslovni rezultati v letu 2015 na agregatni ravni ponovno pozitivni (neto dobiček), kljub temu pa okrevanja te panoge ostaja negotovo.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 5091432Proučili smo uporabnost večkriterijskih odločitvenih modelov za ugotavljanje kakovosti ponudbe turističnih kmetij. Anketirali smo 103 goste in 6 gostiteljev na sedmih slovenskih turističnih kmetijah. Anketni odgovori so predstavljali naš vir podatkov za korekcijo s strani ekspertov določenih kriterijev kakovosti turistične ponudbe na kmetijah in za določitev njihove pomembnosti. Z metodo DEX smo razvili večkriterijski kvalitativni odločitveni model, v tehniki AHP pa večkriterijski kvantitativni odločitveni model. Z modeloma DEX in AHP smo ocenili kakovost ponudbe turističnih kmetij in kmetije razvrstili po vrstnem redu od najboljše do najslabše. Izid vrednotenja kmetij v modelu DEX sta bili dve oceni in razvrstitev kmetij po kakovosti njihove ponudbe tako, da so štiri kmetije (B, C, F in G) z oceno »zelo dobro« delile prvo mesto, dve z oceno »dobro« (kmetiji A in D), pa peto mesto. Kmetija E je ocenjena z »dobro; zelo dobro«, ker zanjo z anketiranjem nismo pridobili vhodnih podatkov s strani gostitelja. Vrednotenje kmetij z modelom AHP se je pokazalo v kvantitativnih ocenah: najboljša kmetija F z oceno 0,155 zaseda prvo mesto. Kmetiji B in C sta ocenjeni enako; z oceno 0,150 si delita drugo mesto. Na četrto mesto se uvršča kmetija G z oceno 0,149; na peto A z oceno 0,139; na šesto D z oceno 0,130 in E na zadnje, sedmo mesto z oceno 0,127.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 4163116Osrednji cilj raziskave je bil izračunati standardni prihodek (SO) na ravni posameznega kmetijskega gospodarstva na podlagi proizvodnih parametrov iz administrativnih virov oziroma podatkovnih zbirk pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter ugotoviti možnost uporabe tega kazalca za potrebe kmetijske politike. Rezultati raziskave naj bi omogočali vzpostavitev sistema rednega posodabljanja izračunov SO oziroma pripis tega kazalca obstoječim evidencam pri MKGP, s čimer bi se povečala analitična vrednost zbirk podatkov o kmetijskih gospodarstvih. V poročilu je podrobno opisana metoda izračuna SO in izvedenih kazalcev, od izbora podatkov iz administrativnih virov, uskladitve seznama proizvodov in izračuna SO koeficientov, do načina izračuna skupnega SO in izvedenih kazalcev na podlagi administrativnih podatkovnih zbirk. V izračun SO in izvedenih kazalcev je vključenih preko 90.000 kmetijskih gospodarstev (KMG-MID). Rezultati so prikazani za leta 2012-2014. Raziskava je pokazala, da je SO za posamezno kmetijsko gospodarstvo mogoče izračunati iz administrativnih podatkov MKGP in da imajo tovrstni izračuni precejšnjo analitično vrednost, in so potencialno uporabni tudi pri načrtovanju in izvajanju ukrepov kmetijske politike. Delo tudi opozarja na različne dimenzije kakovosti administrativnih podatkovnih zbirk in nujnost učinkovitejše koordinacije med njimi. Podano je priporočilo, da MKGP nadaljuje z aktivnostmi za vzpostavitev sistema rednega letnega izračuna SO in da rezultati postanejo sestavni del celovite zbirke podatkov o kmetijskih gospodarstvih.
F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 5085800Prehod v trajnostno naravnano in okoljsko učinkovito bio-gospodarstvo postaja vodilna strateška usmeritev evropskega gospodarstva. S tem ciljem je Evropska komisija vzpostavila celovit strateški okvir (ES, 2012) in razvila usklajen pristop k bio-gospodarstvu prek svojih programov in instrumentov. Evropska komisija je razvila tudi vrsto podpornih institucij za podporo prehodu evropskih regij v bio-gospodarstvo. Uspešnost teh aktivnosti zaenkrat ostaja precej omejena. Bioeconomy observatory (2015) poroča, da gospodarski grozdi s področja bio-gospodarstvo trenutno delujejo le v trinajstih državah članicah EU. Predstavitev obravnava to problematiko v obliki primerjalne analize študij primerov, opravljenih v okviru projekta 7.OP EU BERST v sodelovanju z regionalnimi partnerji, na Finskem, v Nemčiji, Grčiji, na Nizozemskem, v Sloveniji, Španiji in na Madžarskem. Primerjalna analiza obravnava naslednja področja: (i) institucionalne ureditve, povezane z organizacijo gospodarskih grozdov; (ii) subjekti (podjetja, institucije R&I, vladne, nevladne organizacije) in njihova vloga pri razvoju bio-gospodarskih grozdov; (iii) razpoložljivost in oskrba z biomaso; (iv) konkurenčni bio-osnovani izdelki in storitve; (V) financiranje, in (vi) spremljevalne politike in ukrepi. Posebna pozornost je namenjena primerjavi uspešnih regionalnih bio-gospodarskih grozdov s tistimi, ki ostajajo "ujeti" v fazi začetka. Namen predstavitve je zagotoviti prenosljive ugotovitve za regije / sektorje v začetni fazi razvoja z namenom učinkovitejšega povezovanja svojih virov, akterjev in institucij v panogah, ki tvorijo bio-gospodarstvo.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 3811464