Dosedanje študije diskurzivne analize Skupne kmetijske politike (SKP) EU so temeljile na analizi politični-ideoloških konceptov, v to pa so le deloma vključevale tudi diskurzev na ravni definiranja in financiranja ukrepov. Delo poskuša zapolniti to vrzel z diskurzivno analizo dokumentov zadnje SKP reforme (2014–2020). Cilj je razkriti in določiti diskurze in diskurzivne strategije, ki so dominirali v ključnih dokumentih reforme in kako so bili le ti implementirani v ukrepih in proračunu SKP. Rezultati kažejo, da so v procesu odločanja o reformi, EU institucije opravičevale SKP s transformacijo ključnih diskurzev (produktivistični, multi-funkcionalni in neo-liberalni) v poudarjanje javno podprtih okoljskih elementov. Temu konceptu pa niso sledili potem na ravni ukrepov in proračuna, kjer je prevladal izrazit produktivistični diskurz, da bi na ta način zadovoljili ohranitev distribucije sredstev med državami članicami in interese kmetijskih orgranizacij.
COBISS.SI-ID: 3498376
V okviru analize življenjskega kroga (LCA) normalizacija predstavlja ključno vlogo pri interpretaciji. Na območju Evrope so tudi za analize na regionalni ravni na voljo le EU normalizacijske vrednosti (NV), ki so bile oblikovane leta 2000. Glavna raziskovalna hipoteza je temeljila na predpostavki, da se posamezne NV za območje EU in regionalna območja razlikujejo zaradi obstoječih regionalnih posebnosti. Za potrebe analize smo izbrali primer Slovenije. Uporabili smo ReCiPe 1.08 metodologijo, kjer je bilo v osnovi preučevanih 18 vplivnih kategorij, dodali pa smo tri nove: elektromagnetno sevanje, svetlobno onesnaževanje in raba elektrike. Obravnavana so bila referenčna leta 2007-2012. Od 440 preučevanih posegov v prostor jih 139 ni imelo karakterizacijske vrednosti (KV), 97 smo jih zagotovili z metodo strojnega učenja, 42 pa smo jih izpustili. Končni rezultati so potrdili glavno raziskovalno hipotezo. Dvajset rezultatov smo primerjali z EU NV, pri čemer so rezultati v povprečju odstopali za večkratnik 9,76 (mediana 1,65). Razlogi za tako veliko odstopanje se nanašajo vplivne kategorije povezane s spremembo rabe zemljišč, ionizirajočimi sevanji, ter toksikološkimi in ekotoksikološkimi vplivi, kar predstavlja tudi glavne podatkovne vrzeli obstoječih KV. Primarna poudarek raziskave je bil namenjen razpoložljivosti podatkov o toksikoloških ekotoksikoloških parametrih emisij ter dejstvu, da so originalni KV zajemali samo 50,25 % proizvodov za zaščito rastli, ki so v uporabi v Sloveniji Toksikološke in ekotoksikološke negotovosti smo ilustrirali s primerjavo štirih različnih vrst rezultatov. Prihodnje raziskave bi morale biti usmerjene v uporabo strojnega učenja, da bomo z njimi lahko pridobili novo generacijo KV ter s tem presegli obstoječe ocenjevanje na podlagi povzročenih škod in remediacija bo morala postati nova končna kategorija, ki bo merjena v joulih.
COBISS.SI-ID: 8061305
Na osnovi lupine ekspertnega sistema DEXi smo razvili večparametrski model za vrednotenje ponudbe turističnih kmetij. Model smo preizkusili na 7 turističnih kmetijah, kjer smo z anketno metodo pridobili vhodne podatke za razvit večparametrski model kot tudi oceno kmetije s strani gostov in gostiteljev. Na osnovi vrednosti posameznih parametrov ponudbe smo nazadnje ovrednotili variante – izbrane turistične kmetije.
COBISS.SI-ID: 2713900
Kmetijstvo je kompleksen sistem v katerem se ekonomska načela proizvodnje prepletajo z njenimi ekološkimi značilnostmi. Članek na primeru prireje mleka raziskuje sinergijski potencial večkriterijskega vrednotenja kmetijske proizvodnje z dveh različnih vidikov. S socioekonomskio in emergijsko analizo je bilo ovrednotenih devet raznolikih modelnih tipov kmetijskih gospodarstev s prirejo mleka. Rezultati kažejo, da se ta med seboj izrazito razlikujejo. Standardno socioekonomsko vrednotenje favorizira velika intenzivna KMG, ki so stroškovno učinkovitejša in finančno neodvisna, medtem ko so z vidika emergijskih kazalnikov uspešnejša manj produktivna kmetijska gospodarstva z ekološko tehnologijo prireje, ki imajo višjo sposobnost koriščenja neplačljivih lokalnih virov in povzročajo manjši pritisk na lokalno okolje. Manjša konvencionalna KMG so ekonomsko in biofizikalno manj uspešna. Analiza emergijskih tokov razkriva, da so vsi proizvodni tipi v veliki meri odvisno od širšega socioekonomskega sistema, kar nakazuje na to, da so znotraj obstoječega ekonomskega na ravni kmetije zmožnosti za izboljšanje trajnosti močno omejene ter, da je za dosego opaznejših sprememb potrebna preureditev celotnega družbenoekonomskega sistema.
COBISS.SI-ID: 3440008
Prispevek prinaša kombinacijo politično ekonomske analize in diskurzivne analize javnih gradiv o Skupni kmetijski politiki (SKP) posameznih deležnikov kmetijske politike in evropskih komisarjev za kmetijstvo med novembrom 2004 in oktobrom 2007. Analiza ugotavlja kako deležniki opredeljujejo svoja tri konkurečne in nasprotujoče diskurze (neomerkatilistični, večnamenski in neoliberalistični). Analiza ugotavlja, kako neoliberlistični koncept postopno pridobiva na pomenu, ne glede nato, da se ob različnih priložnostih in avdiencah uveljavljajo tudi drugačni diskurzi. Neoliberalistični diskurz na ta način pridobiva na pomenu tudi v prihodnjih reformah SKP.
COBISS.SI-ID: 2397320
Večletne raziskovalne podatke iz žlahtnjenja hmelja v Sloveniji smo uporabili za koncept ekspertnega sistema in oblikovanje večkriterijskega modela za ocenjevanje tržne kakovosti križancev hmelja in njihovih potencialov za nadaljnja križanja. Model DEXHOP 1.0 temelji na metodologiji DEX in ga sestavlja 18 hierarhično grupiranih atributov – razdeljenih v 4 skupine: Biologija, Kemija, Morfologija in Pivovarska vrednost. V modelu so definirane tudi funkcije koristnosti s pomočjo setov pravil odločanja. DEXHOP 1.0 vsebuje 144 odločitvenih pravil. V članku je prikazana tudi komparativna analiza tržnih parametrov kakovosti različnih perspektivnih križancev hmelja v primerjavi s tržno uveljavljenimi tujimi sortami.
COBISS.SI-ID: 534412
V članku analiziramo vpliv ukrepov kmetijske politike na prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam in na njihovo blaženje. Ukrepi slovenske kmetijske politike v programskem obdobju 2007-2013 so bili ovrednoteni (pozitiven/negativen vpliv in njegova intenziteta) s pomočjo metode Delphi (ekspertne analize) ter uteženi s pomočjo kvantitativne analize proračunskih izdatkov. Uporabljeni pristop združuje kvalitativno in kvantitativno presojo, katere rezultat je objektivna ocena vpliva ukrepov kmetijske politike, ki lahko odločevalcem pomaga pri predhodni ali naknadni presoji ukrepov z vidika podnebnih sprememb. Rezultati kažejo, da je bilo v opazovanem obdobju malo ukrepov, neposredno namenjenih soočanju s podnebnimi spremembami, vendar ima večina ukrepov posreden vpliv, ki ni zanemarljiv. Ukrepi imajo tako pozitivne kot negativne učinke, vendar v splošnem pozitivni prevladujejo; najmočnejši vpliv imajo ukrepi z velikim številom upravičencev in višjimi proračunskimi izdatki. Kmetijska politika se mora odzvati na izzive podnebnih sprememb in pri oblikovanju ukrepov izvajati presojo vplivov na podnebje. Z vidika podnebnih sprememb bi bilo treba več pozornosti namenjati izboljšanju učinkovitosti živinoreje, ki je glavni kmetijski vir toplogrednih plinov. Spodbujati bi bilo treba ukrepe, ki prispevajo k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in prilagajanju kmetijstva, obenem pa prispevajo k drugim okoljskim, gospodarskim in družbenim ciljem
COBISS.SI-ID: 3836552
V raziskavi skušamo ovrednotiti preference prebivalcev Ljubljane glede izbranih značilnosti, ki določajo urejenost urbanega gozda za rekreacijsko rabo (izstopajoča drevesa, gozdne jase, kažipoti in označevalne table) in ugotoviti morebitno heterogenost le-teh. Analiza preferenc je zasnovana v obliki štiristopenjskega modela latentnih razredov, ki razvršča prebivalce mesta Ljubljana, sodelujoče v anketni raziskavi, izvedeni po pristopu diskretne izbire. Raziskava se osredotoča na mestni gozd Rožnik. Ocenjene so bile preference in pripravljenost prebivalcev Ljubljane na plačilo za hipotetične spremembe posameznih značilnosti, ki vplivajo na kakovost rekreacijske rabe gozda. Prva skupina prebivalcev je indiferentnih do morebitnih sprememb v urejenosti gozda za rekreacijsko rabo. Druga in četrta skupina prebivalcev sta pozitivno naravnani do povečanja števila (ali odkritosti) izstopajočih dreves. Prebivalci, razvrščeni v tretjo in četrto skupino, odobravajo povečanje gozdnih jas in vzdrževanje kažipotov in označevalnih tabel. Četrta skupina rebivalcev podpira razširitev omrežja gozdnih poti, medtem ko prebivalci, razvrščeni v tretjo skupino, temu nasprotujejo. Na razvrstitev v razrede in s tem na raznolikost preferenc Ljubljančanov do rekreacijske rabe mestnega gozda statistično značilno vpliva njihova starost, število odraslih članov gospodinjstva, pogostost in namen njihovega obiska gozda ter njihov dohodkovni položaj.
COBISS.SI-ID: 4203174
V prispevku je s pomočjo agentnega modeliranja ocenjen vpliv dinamike sprememb v rabi zemljišč na blaginjo in kakovost življenja prebivalcev mestne občine Koper. Metodologija dela je obsegala zbiranje in obdelavo podatkov, integrirala teorijo koristnosti, logistično regresijo in pravila celične avtomatizacije ter zasnovo scenarijev prihodnjega razvoja gospodarstva in družbe na izbranem študijskem območju. Rezultati so pokazali, da spremembe v rabi zemljišč v okviru različnih predpostavk agentnega modela, pomembno vplivajo na blaginjo in kakovost življenja prebivalcev izbranega študijskega območja. Pri tem je bil uporabljen pristop terenskega anketiranja in analize sestavljenih koristi ter izračun funkcije koristnosti za vsakega od ključnih agentov s pomembnim vplivom na prihodnjo rabo zemljišč. Scenariji prihodnjega razvoja, v primerjavi s scenarijem BAU (Bussines as usual) kažejo na zmanjšanje obsega najboljših kmetijskih zemljišč v primestju, predvsem zaradi razvoja trgovinske in industrijske dejavnosti.
COBISS.SI-ID: 7000185
V prispevku smo za obdobje 1994-2009 analizirali učinke glavnih dejavnikov vremena, ki vplivajo na kakovost hmelja. Tri prevladujoče sorte hmelja v RS Savinjski golding, Auroro in Bobek smo za ta namen pretvorili v modelno sorto – imenovano Virtual. Z oceno koeficientov korelacije smo določili obdobja v letu, ko – skladno z modelnimi rezultati analizirani dejavniki vremena značilno vplivajo na vsebnost grenčic v hmelju. Statistično najznačilnejša, v tedenskih intervalih leta izražena obdobja vpliva, so definirana kot atributi temperature med 24. in 31. tednom (T2431; r = –0.92; P ( 0.01), kot atributi padavin in sončnega sevanja v obdobju med 25. in 29. tednom (R2529; r = 0.83; P ( 0.01 in S2529, r = –0.76; P ( 0.01) in atributi zračne vlage med 28. in 33. tednom leta (RH2833; r = 0.77; P ( 0.01).
COBISS.SI-ID: 3511852