Kmetijstvo je kompleksen sistem v katerem se ekonomska načela proizvodnje prepletajo z njenimi ekološkimi značilnostmi. Članek na primeru prireje mleka raziskuje sinergijski potencial večkriterijskega vrednotenja kmetijske proizvodnje z dveh različnih vidikov. S socioekonomskio in emergijsko analizo je bilo ovrednotenih devet raznolikih modelnih tipov kmetijskih gospodarstev s prirejo mleka. Rezultati kažejo, da se ta med seboj izrazito razlikujejo. Standardno socioekonomsko vrednotenje favorizira velika intenzivna KMG, ki so stroškovno učinkovitejša in finančno neodvisna, medtem ko so z vidika emergijskih kazalnikov uspešnejša manj produktivna kmetijska gospodarstva z ekološko tehnologijo prireje, ki imajo višjo sposobnost koriščenja neplačljivih lokalnih virov in povzročajo manjši pritisk na lokalno okolje. Manjša konvencionalna KMG so ekonomsko in biofizikalno manj uspešna. Analiza emergijskih tokov razkriva, da so vsi proizvodni tipi v veliki meri odvisno od širšega socioekonomskega sistema, kar nakazuje na to, da so znotraj obstoječega ekonomskega na ravni kmetije zmožnosti za izboljšanje trajnosti močno omejene ter, da je za dosego opaznejših sprememb potrebna preureditev celotnega družbeno-ekonomskega sistema.
COBISS.SI-ID: 3440008
V sklopu raziskave je bil razvit več-kriterijski model za kvalitativno oceno proizvodnje in trženja lokalnih prehranskih izdelkov z gorsko hribovskih območij v Sloveniji z uporabo metode DEX. Razviti model je bil testiran na desetih lokalnih prehranskih izdelkih. Rezultati so pokazali končne kvalitativne ocene za fazi proizvodnje in trženja. Z uporabo metode plus-minus-1 analize so bili identificirani atributi, ki odločilno vplivajo na končno oceno prehranskih izdelkov. Z enako metodo so bila identificirana ozka grla v fazah proizvodnje in trženja prehranskih izdelkov. Model je bil testiran tudi s pomočjo testa občutljivosti/odzivnosti na spremembe pomembnosti posameznih atributov in s tem ugotovljena vloga in vpliv proizvodnje in trženja na končno oceno prehranskih izdelkov. Rezultati so podani v obliki jasnih navodil katere atribute je potrebno spremeniti/izboljšati da bo na nadaljnji razvoj proizvodnje in trženja prehranskih izdelkov uspešen, kar bo posledično dejansko ugodno vplivalo na ekonomski status gorskih območij.
COBISS.SI-ID: 3522348
V knjigi so predstavljeni primeri poslovnega odločanja s področja managementa kakovosti vhodnih surovin za pivovarstvo – s poudarkom na pridelavi in trženju hmelja. Prikazani sta dve študiji primerov modeliranja parametrov kakovosti za namen trženjskih odločitev - pri odbiri perspektivnih križancev hmelja in pri oceni tehnološke kakovosti hmelja. V prvem primeru je bil na podlagi eksperimentalnih podatkov pri žlahtnjenju hmelja razvit model večkriterijskega odločanja za namen rangiranja tržno najperspektivnejših križancev, ki bi jih bilo tudi smiselno vpisati v sortno listo. V drugem primeru pa predstavljeni model omogoči analizo vpliva 4 najpomembnejših parametrov vremena na vsebnost grenčic v hmelju ter posledično izračun najoptimalnejšega termina obiranja.
COBISS.SI-ID: 3658028
Študija predstavlja več-kriterijsko analizo štirih mlečnih proizvodov: ‘Pomursko mlejko’ (Pomursko mleko), ‘Lejko mleko’ (lahko mleko), ‘Fyto mleko’ (Fyto mleko) in ‘Posneto mleko v prahu’ (mleko v prahu). Osrednja metodologija raziskave je več-kriterijska metoda DEX, katera je bila nadgrajena z ekonometrično analizo za lahko mleko. Osrednji cilj ekonometrične analize je bil raziskati proizvodne trende in potrošnjo pred plasiranjem proizvoda na trg. Rezultati DEXi programa kažejo, da so vsi analizirani mlečni proizvodi prejeli oceno ‘zelo dobro’. Rezultati ekonometrične analize kažejo signifikanen odziv potrošnika na povišanje cene lahkega mleka (elastičnost je 1,15).
COBISS.SI-ID: 3719468
Pravni okvir, znotraj katerega bodo države članice Evropske unije lahko omejile ali prepovedale gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju, se trenutno (marec 2015) nahaja v sklepni fazi zakonodajnega procesa. S tem prihaja do nadgradnje dosedanjih regulatornih mehanizmov, povezanih z uporabo GSO, temelječih na presoji zdravstvenih in okoljskih tveganj. Kriteriji odločanja se širijo zlasti na socio-ekonomske dejavnike odločanja o rabi GSO, katerih mednarodni pravni okvir predstavlja Kartagenski protokol o biološki varnosti, sprejet leta 2000 v okviru Konvencije ZN o biotski raznovrstnosti. Dogovor o celovitem, empirično utemeljenem in skupno sprejemljivem naboru dejavnikov, ki bi omogočal vgraditev v skupni zakonodajni okvir EU, še ni dosežen. Slovenija v proces oblikovanja nabora relevantnih družbeno-ekonomskih dejavnikov na ravni EU vstopa z odklonilnim stališčem javnosti do gojenja GSO, restriktivno zakonodajo s področja ravnanja z GSO ter naravnimi in strukturnimi danostmi kmetijstva, ki že v izhodišču omejujejo možnosti gojenja GSO. V tem poglavju skušamo čim bolj celovito in sistematično predstaviti družbeno-ekonomski in pravni okvir, rezultate raziskav o socio-ekonomskih dejavnikih GSO v evropskem prostoru in na tej podlagi pripraviti izhodiščni nabor relevantnih socioekonomskih dejavnikov GSO za Slovenijo.
COBISS.SI-ID: 32608349