V okviru analize življenjskega kroga (LCA) normalizacija predstavlja ključno vlogo pri interpretaciji. Na območju Evrope so tudi za analize na regionalni ravni na voljo le EU normalizacijske vrednosti (NV), ki so bile oblikovane leta 2000. Glavna raziskovalna hipoteza je temeljila na predpostavki, da se posamezne NV za območje EU in regionalna območja razlikujejo zaradi obstoječih regionalnih posebnosti. Za potrebe analize smo izbrali primer Slovenije. Uporabili smo ReCiPe 1.08 metodologijo, kjer je bilo v osnovi preučevanih 18 vplivnih kategorij, dodali pa smo tri nove: elektromagnetno sevanje, svetlobno onesnaževanje in raba elektrike. Obravnavana so bila referenčna leta 2007-2012. Od 440 preučevanih posegov v prostor jih 139 ni imelo karakterizacijske vrednosti (KV), 97 smo jih zagotovili z metodo strojnega učenja, 42 pa smo jih izpustili. Končni rezultati so potrdili glavno raziskovalno hipotezo. Dvajset rezultatov smo primerjali z EU NV, pri čemer so rezultati v povprečju odstopali za večkratnik 9,76 (mediana 1,65). Razlogi za tako veliko odstopanje se nanašajo vplivne kategorije povezane s spremembo rabe zemljišč, ionizirajočimi sevanji, ter toksikološkimi in ekotoksikološkimi vplivi, kar predstavlja tudi glavne podatkovne vrzeli obstoječih KV. Primarna poudarek raziskave je bil namenjen razpoložljivosti podatkov o toksikoloških ekotoksikoloških parametrih emisij ter dejstvu, da so originalni KV zajemali samo 50,25 % proizvodov za zaščito rastli, ki so v uporabi v Sloveniji Toksikološke in ekotoksikološke negotovosti smo ilustrirali s primerjavo štirih različnih vrst rezultatov. Prihodnje raziskave bi morale biti usmerjene v uporabo strojnega učenja, da bomo z njimi lahko pridobili novo generacijo KV ter s tem presegli obstoječe ocenjevanje na podlagi povzročenih škod in remediacija bo morala postati nova končna kategorija, ki bo merjena v joulih.
COBISS.SI-ID: 8061305
V raziskavi skušamo ovrednotiti preference prebivalcev Ljubljane glede izbranih značilnosti, ki določajo urejenost urbanega gozda za rekreacijsko rabo (izstopajoča drevesa, gozdne jase, kažipoti in označevalne table) in ugotoviti morebitno heterogenost le-teh. Analiza preferenc je zasnovana v obliki štiristopenjskega modela latentnih razredov, ki razvršča prebivalce mesta Ljubljana, sodelujoče v anketni raziskavi, izvedeni po pristopu diskretne izbire. Raziskava se osredotoča na mestni gozd Rožnik. Ocenjene so bile preference in pripravljenost prebivalcev Ljubljane na plačilo za hipotetične spremembe posameznih značilnosti, ki vplivajo na kakovost rekreacijske rabe gozda. Prva skupina prebivalcev je indiferentnih do morebitnih sprememb v urejenosti gozda za rekreacijsko rabo. Druga in četrta skupina prebivalcev sta pozitivno naravnani do povečanja števila (ali odkritosti) izstopajočih dreves. Prebivalci, razvrščeni v tretjo in četrto skupino, odobravajo povečanje gozdnih jas in vzdrževanje kažipotov in označevalnih tabel. Četrta skupina prebivalcev podpira razširitev omrežja gozdnih poti, medtem ko prebivalci, razvrščeni v tretjo skupino, temu nasprotujejo. Na razvrstitev v razrede in s tem na raznolikost preferenc Ljubljančanov do rekreacijske rabe mestnega gozda statistično značilno vpliva njihova starost, število odraslih članov gospodinjstva, pogostost in namen njihovega obiska gozda ter njihov dohodkovni položaj.
COBISS.SI-ID: 4203174
Dosedanje študije diskurzivne analize Skupne kmetijske politike (SKP) EU so temeljile na analizi politični-ideoloških konceptov, v to pa so le deloma vključevale tudi diskurzev na ravni definiranja in financiranja ukrepov. Delo poskuša zapolniti to vrzel z diskurzivno analizo dokumentov zadnje SKP reforme (2014–2020). Cilj je razkriti in določiti diskurze in diskurzivne strategije, ki so dominirali v ključnih dokumentih reforme in kako so bili le ti implementirani v ukrepih in proračunu SKP. Rezultati kažejo, da so v procesu odločanja o reformi, EU institucije opravičevale SKP s transformacijo ključnih diskurzev (produktivistični, multi-funkcionalni in neo-liberalni) v poudarjanje javno podprtih okoljskih elementov. Temu konceptu pa niso sledili potem na ravni ukrepov in proračuna, kjer je prevladal izrazit produktivistični diskurz, da bi na ta način zadovoljili ohranitev distribucije sredstev med državami članicami in interese kmetijskih orgranizacij.
COBISS.SI-ID: 3498376
Izbira prave sorte je ena izmed najpomembnejših odločitev pri investiciji v nasad jablan. V prispevku je predstavljena metodologija za oceno primernosti za gojenje nekaterih jabolčnih sort z uporabo večkriterijskega modela, ki temelji na analitičnem hierarhičnem procesu. Programsko orodje Expert Choice je bilo uporabljeno za podporo pridelovalcem pri odločanju o tem katero novo sorto jablane izbrati. S podatki ki smo jih pridobili s pomočjo vprašalnikov izpolnjenih s strani strokovnjakov iz različnih področij (pridelovalcev, strokovnjakov za ekonomijo pridelave in trženja sadja, razvijalcev novih sort, strokovnjakov iz državnih služb in komisije za uvajanje novih sort, strokovnjakov za skladiščenje in ocenjevanje kakovosti sadja, strokovnjakov za varstvo rastlin in kmetijskih svetovalcev) smo ocenili 13 sort jablan.
COBISS.SI-ID: 3913004
Pivo je pomemben vir ključnih hranilnih snovi, kot so ogljikovi hidrati in proteini. Zato je postalo pivo nepogrešljiv del prehrane v mnogih kulturah. Poleg ogljikovih hidratov in proteinov, pa alkohol prispeva tudi k skupni energijski vrednosti piva. Obstaja več metodoloških pristopov za izračun energijske vrednosti piva, ki so opredeljeni v pivovarskih analitskih metodah (EBC , MEBAK in ASBC) in v zakonskih predpisih. Primerjali smo dve metodi. Prva je neposredna metoda za izračun, definirano v EBC 9.45. Drugo pa najdemo v Uredbi (ES) številka 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta. Če je neposredna metoda hitra, enostavna in izvedljiva, je metoda izračuna kompleksnejša in dolgotrajna. Vendar pa je neposredna metoda ne zagotavlja natančnih rezultatov za nekatere vrste piva. V članku je predlagana in testirana modifikacija obstoječe direktne metode.
COBISS.SI-ID: 3963180